ZKP člen 502.c, 502.c/1. ZKP člen 502.b, 502.b/2, 502.b/3, 502.b/4.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - trajanje začasnega zavarovanja - odprava začasnega zavarovanja - ugovor zoper obtožnico - dopolnitev preiskave
V predmetni zadevi gre za procesno situacijo, ko se je odrejen ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi začel izvajati v preiskavi, nato je bila vložena obtožnica, ob reševanju ugovora zoper obtožnico pa je zunajobravnavni senat zadevo vrnil tožilstvu, da zahteva dopolnitev preiskave, kar je slednji v roku tudi storil. Treba je šteti, da je postopek med preiskavo (dopolnitev preiskave), ki se opravi po vloženi obtožnici, v fazi po vloženi obtožnici in ne v fazi preiskave, čeprav ta dejansko poteka. V tem primeru je zato potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 502.b člena ZKP, ki določa maksimalni skupni rok trajanja začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice do izreka sodbe, ki je tri leta, in maksimalni rok trajanja tega ukrepa v preiskavi, ki je dve leti. Torej je skupno maksimalno trajanje začasnega zavarovanja pet let.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019293
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 200, 200/2, 219, 219/2, 219/3, 221b, 221d, 221e. OZ člen 50. ZGD-1 člen 527.
razveljavitev poenostavljene prisilne poravnave - izpodbojni razlog - goljufiv način - goljufiv namen - poslovna odločitev - finančno prestrukturiranje - prenos dejavnosti na by pass podjetje - navidezna (simulirana) pogodba - ničnost pogodbe - dolgoročno posojilo - vzpostavitev fiktivne terjatve upnika do dolžnika - povezana družba
Razlog, da je bila poenostavljena prisilna poravnava (v nadaljevanju: PPP) sprejeta na goljufiv način je, če je dolžnik upnikom napačno (lažno) prikazal svoj finančni položaj in poslovanje, in sicer zlasti, če je lažno prikazal, da je insolventen. Razlog, da bi bila PPP sprejeta na goljufiv način, bi tudi lahko bila fiktivno vzpostavljena terjatev upnika, na podlagi te terjatve pa bi ta upnik z odločilno glasovalno pravico v postopku PPP dosegel, da bi bila PPP izglasovana, ostali upniki pa bi bili prikrajšani za celotno poplačilo svojih terjatev.
Kakšen je bil namen prenosa sredstev, je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi pravilno ugotovljeno. Šlo je za finančno prestrukturiranje tožene stranke zato, da bi tožena stranka naprej uspešno poslovala.
Tudi, če bi tožena stranka res prejela vsa sredstva brezplačno, bi bili upniki tožene stranke kvečjemu v bistveno boljšem položaju, ker bi lahko glede na prenos vseh sredstev, utemeljeno pričakovali poplačilo svojih terjatev v skladu s pogoji PPP.
invalidska pokojnina - duševna bolezen - procesna sposobnost - pravdna sposobnost - skrbnik za poseben primer
V obravnavani zadevi so bili podani v zakonu določeni razlogi za izdajo sklepa o postavitvi skrbnika za poseben primer tožniku zaradi njegove pravdne nesposobnosti, ugotovljene s strani sodnega izvedenca - psihiatra. Zato ni mogoče pritrditi mnenju tožnika, da to ni potrebno, ker ima pooblaščenca in sina, ki mu v postopku pred sodiščem pomagata.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 192.. ZPIZ člen 12, 230, 231.. ZPIZ-2 člen 129.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov
Upoštevanje obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo pod pogojem plačila prispevkov velja le za zavarovance, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, torej med drugim tudi za samozaposlene in zavarovance, zavarovane na temelju lastništva in sočasnega poslovodenja gospodarskih družb, ne pa zavarovance iz naslova delovnega razmerja, ko je prispevke dolžan obračunati in plačati delodajalec.
vdovska pokojnina - obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - novo dejstvo ali nov dokaz
Iz listinskega dokaznega gradiva izhaja, da je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 15. 5. 2013, vložen 14. 4. 2017. Torej po preteku triletnega objektivnega roka iz 4. odstavka 263. člena ZUP-a, ki se je iztekel 5. 6. 2016. Uveljavljano izredno pravno sredstvo je že iz tega razloga zakonito zavrženo.
Sicer pa v predlogu ni bilo navedeno nobeno novo dejstvo ali predlagan nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP-a, ki bi obstajal ob smrti zavarovanca leta 1992. Ni bilo zatrjevano niti dokazovano, da bi bila tožnica ob moževi smrti popolnoma nezmožna za delo, ali da bi to postala v enem letu po njegovi smrti. Zdravstvene težave, ki ob izdaji odločbe 15. 5. 2013 niso obstajale, temveč naj bi se pojavile šele po štirih letih, ne predstavljajo novih dejstev, niti medicinski izvidi iz leta 2018 novih dokazov v smislu navedene določbe ZUP. Tovrstna dejstva pravno niso relevantna, saj ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga po navedeni določbi ZUP-a.
ZPP člen 14, 206, 206/1, 206/1-1, 206/2. ZGD-1 člen 263.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - isti historični dogodek - skrbnost in odgovornost
V primeru obravnavanja istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka v pravdnem in kazenskem postopku ni razloga za prekinitev pravdnega postopka.
ZDR-1 člen 108.. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 56.
odpravnina - odpoved pravici - ničnost
Delavec se pravici do odpravnine, ki je določena v zakonu, ne more odpovedati. Izjava delavca o odpovedi pravice do odpravnine je nična, ker je v nasprotju z zakonom (določbo 108. člena ZDR-1) in kot taka ne more imeti pravnih učinkov.
Sodišče prve stopnje je zaradi nerazčiščenih spornih vprašanj, ne da bi odpravilo odstopanja med različnima mnenjema invalidskih komisij, najmanj preuranjeno zaključilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti in posledično na podlagi dejstva, da tožnica še ni dopolnila 65 let starosti, tožbeni zahtevek zavrnilo.
Uveljavljata bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker bi naj prvostopno sodišče poseglo v pravno kvalifikacijo kaznivih dejanj, kot jih je obdolžencu in odgovorni pravni osebi glede kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, očitalo državno tožilstvo in sicer tako, da je obtožbo spremenilo v škodo obdolženih.
Vrhovno sodišče se je glede vprašanja, ali zavarovancu višja pokojnina, upoštevaje ustavno odločbo, pripada že vse od upokojitve dalje, že izreklo v več zadevah. V navedenih zadevah poudarja, da je Ustavno sodišče trenutek upravičenosti do višje pokojnine vezalo na datum odločbe, izdane po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih odločitev velja za naprej. Priznanje višje pokojnine za naprej ne pomeni nedopustnega retroaktivnega posega v že pridobljene in s tem z ustavo varovane pravice. Gre za urejanje razmerij za naprej in ne za poseg v pridobljeno pravico.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da vzrok neizpolnitve posebnega pogoja na strani obsojenke ni v objektivnih okoliščinah, ki bi jih, kljub pripravljenosti izpolniti svojo obveznost, onemogočale izpolnitev obveznosti, temveč je vzrok neizpolnitve posebnega pogoja v obsojenkinem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
ZZZDR člen 103, 103/1, 123, 123/1, 123/2, 129, 129a.
določitev preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe mladoletnih otrok - preživninske sposobnosti staršev - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - neupoštevanje otroškega dodatka - porazdelitev preživninskega bremena
Ocena preživljalskih zmožnosti staršev mora biti realna, a se presoja dokaj strogo. Upoštevati je treba ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti (129. člen ZZZDR), ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi lahko pridobili, pa jih morda ne.
To, da je tožnica izgubila licenco za turistično vodičko sicer pomeni, da tega dela ne more več opravljati, kar pa ne pomeni, da ne more več opravljati svojega poklica. V skladu s 3. točko 63. člena ZPIZ-2 se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Tožnica je kot knjižničarka delala s srednjo izobrazbo 20 let, potem je ob delu doštudirala in pridobila diplomo iz bibliotekarstva. Kot turistična vodička je delo začela opravljati, ko je odprla svoj s. p. v letu 2006 in v tem svojstvu delala 8 let. Sama izguba licence torej ne pomeni, da bi sodišče že na podlagi tega tožnici moralo priznati vsaj III. kategorijo invalidnosti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/6.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
V primeru, če komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi.
Tudi v primeru, če bi bila določena sistemizirana delovna mesta za tožnico ustrezna, pa s tem ni podana obveznost ponudbe takšnega dela. Podana je šele, če je takšno delovno mesto nezasedeno ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma če je takrat izkazana potreba po zasedbi prostega ustreznega delovnega mesta. Če delodajalec takšnega dela ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima, delavcu ne more zagotavljati drugega dela.
Ob ugotovitvi neustavnosti ZPIZ-1 je Ustavno sodišče RS določilo tudi način izvršitve svoje odločbe. To pa je za odločitev v zadevi edino relevantno. Ob tem, ko je tožencu naložilo izdajo odločbe o novi odmeri pokojnine, je izrecno določilo, od kdaj naprej takšna odločba učinkuje. Kot pravno podlago za ponovno odmero pokojnine je Ustavno sodišče RS uporabilo prav določbo 183. člena ZPIZ-2. Po stališču pritožbenega sodišča odločba Ustavnega sodišča RS in niti 183. člen ZPIZ-2 ne dajeta pravne podlage za to, da bi bil tožnik do novo odmerjene oziroma višje starostne pokojnine upravičen vse do upokojitve, to je od 1. 3. 1997 dalje.
bistvena kršitev določb postopka - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti - procesna sposobnost
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča ravnalo v skladu z določbo 80. člena in prvega odstavka 274. člena ZPP s tem, ko je po uradni dolžnosti vpogledalo v podatke Ajpes. Po uradni dolžnosti je bilo dolžno preveriti obstoj toženčeve procesne sposobnosti in ali je podana pravna korist tožnika za vloženo tožbo.
S tem, ko je sodišče prve stopnje samo zbralo dokaze o razdaljah med kraji, ki jih je tožnik navajal kot relacijo toženčevega zasledovanja, katerih pa toženec ni prerekal in časovno oddaljenostjo med njimi ter s tem ugotovilo trajanje tožnikovega strahu zaradi toženčevega ravnanja v času deset minut in ne v času petnajst minut, kot je izpovedal tožnik, je ravnalo v toženčevo korist. Toženec se v tem delu pritožuje v lastno škodo, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 49.. ZZVZZ člen 23.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik je opravil zdraviliško zdravljenje v termah v spornem obdobju, ker je dosegel izboljšanje subjektivnega in funkcionalnega stanja, saj je ob odpustu hodil brez bergel in brez šepanja, bolečine in otekanje nog so se zmanjšale, popravila se je gibljivost skočnih sklepov, kar vse kaže tudi na to, da je pri tožniku šele po zdraviliškem zdravljenju v termalnem zdravilišču prišlo do celostne medicinske rehabilitacije.
sorazmerni del starostne pokojnine - zavrženje zahteve stranke - pravnomočno razsojena stvar
Pravna podlaga za rešitev obravnavane zadeve je podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP. Po navedeni določbi ZUP-a se zahteva stranke zavrže, če se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, oziroma je bila izdana zavrnilna odločba pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno zavrnjena, ob ponovni zahtevi pa je imel še vedno dopolnjenih le 13 let, 4 mesece in 29 dni zavarovalne dobe, se dejansko stanje zagotovo ni spremenilo. Spremenila se ni niti relevantna pravna podlaga, in sicer 1. odstavek 27. člena ZPIZ-2, po katerem lahko zavarovanec pri starosti 65 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Z novo zahtevo je bilo pravilno postopano po 129. členu ZUP-a, zato pritožba zoper zavrnilno sodbo ne more biti uspešna.
vdovska pokojnina - obnova postopka - kasneje nastalo novo dejstvo
V obravnavani zadevi ni podan uveljavljani obnovitveni razlog iz prve točke 260. člena ZUP. Razloga, ki ju je tožnica navedla kot razlog za obnovo postopka, in sicer, da iz opravičenih razlogov ni vložila pritožbe zoper odločbo in da ima pravico do preračuna pokojnine na podlagi 29. in 30. člena Sporazuma med Slovenijo in BIH, ne moreta pomeniti novega dejstva niti novega dokaza, ki bi lahko sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljal do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
V konkretnem primeru tožnica navaja tudi nova dejstva oziroma nove dokaze, ki v času pred izdajo dokončne odločbe še niso obstajali, in sicer medicinsko dokumentacijo iz leta 2017 in 2018. Gre torej za novo dejstvo in nove dokaze, ki so nastali po dokončni odločbi z dne 20. 6. 2014. To pa pomeni, da ta dejstva oziroma dokazi tudi ne bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, saj takrat še niso obstajali oziroma še niso nastali.
dodatek za nego otroka - sprememba tožbe - pritožbena novota
Ne glede na nastalo situacijo, ko je CSD o dodatku za nego otroka za sporno obdobje z odločbo že odločil, pa tega dokaza, predloženega šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj gre za novoto iz 337. člena ZPP.