SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 99, 99/1. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. ZUODNO člen 4, 4/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - zahtevek na izročitev nepremičnine - negatorni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - služnostna pot - čas izvrševanja služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dejanska uporaba poti - odvzem posesti - dolžna skrbnost - univerzalno pravno nasledstvo - oseba javnega prava - nova dejstva in dokazi - nedopustna pritožbena novota
Zgolj dejstvo, da je tožnica pravna oseba javnega prava, ne predstavlja opravičljivega razloga, da pri izvrševanju lastninske pravice, kamor sodi tudi nadzor nad posestjo, ne bi izkazovala vsaj osnovne mere skrbnosti, že to pa bi preprečilo, da ji uporaba spornih parcel v ugotovljenem obsegu ne bi ostala neznana.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovednega razloga
Pritožba utemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretno obrazložila odpovednega razloga in da zato odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je glede na naloge, določene v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, v odpovedi navedla določne razloge, iz katerih je razvidno, katere pomanjkljivosti je zaznala pri tožnikovem delu in ki sodišču v okviru dokaznega postopka omogočajo preizkus odpovednega razloga. Tožena stranka je navedla, "da je (tožnik) za opravljanje nalog porabil preveč časa in je bil, glede na merila delodajalca, prepočasen; da ni opravičil pričakovanja o delovni uspešnosti, ki se pričakuje na tem delovnem mestu; da je bilo evidentno, da ima težave pri delu na višini; da si kljub izrecnemu opozorilu predpostavljenega, da je neka informacija pomembna za nadaljnje delo, slednje ni zmogel zapomniti". Skladno s sodno prakso v podobni zadevi standardu obrazložene odpovedi ustreza delodajalčeva navedba, da se odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem (opredeljenim poskusnim delom), da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi. Temu standardu je tožena stranka z navedbo konkretnih pomanjkljivosti, ki jih je zaznala pri tožniku in ki jih je opredelila v poročilu o poteku usposabljanja, zadostila.
Potreba po seznanitvi delavca z delodajalčevimi pričakovanji ne pomeni, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, temveč da zadostujejo ustna navodila.
ZPP člen 14, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 131, 169, 179, 352.
krivdna odškodninska odgovornost - nasilništvo - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vezanost civilnega sodišča na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti - načelo popolne odškodnine - zastaranje odškodninske terjatve - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodba roke - poškodba zapestja - poseg v čast in dobro ime - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z novim izvedencem
Če se toženec z izvedenskima mnenjema ne strinja, to izvedenskima mnenjema ne vzame teže. Toženčeva lastna ocena o izvedenskem mnenju prepričljivosti izvedenskega mnenja ne more izpodbiti. Sklicevanje na izvedenska mnenja iz drugih postopkov, prav tako ne. Če sodišče oceni, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, nepopolno oziroma obstoji utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti odpravi z zaslišanjem izvedenca, če to ni možno pa s postavitvijo novega izvedenca (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). V obravnavanem primeru tega ni ugotovilo. Nasprotno, izvedenska mnenja obeh izvedencev je v celoti sprejelo. Zakon pa ne določa obveznosti ponavljanja dokazov z novimi izvedenci, če stranka z izvedenskim mnenjem ni zadovoljna.
pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - kreditna pogodba - zaveza kot porok in plačnik - poroštvena obveznost
Poroštvena pogodba (tožnik se je zavezal kot porok in plačnik, torej kot solidarni porok) ni v ničemer olajševala oziroma omejevala tožnikove poroštvene obveznosti v primerjavi z obveznostjo kreditojemalke kot glavne dolžnice, saj je jasno določala, da tožnik prevzema jamstvo kot solidarni dolžnik za izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti kreditojemalke.
Glede vprašanja ali pomeni dopolnitev dokaza z izvedencem oziroma zaslišanje izvedenca izvedbo novega dokaza ali izvajanje istega dokaza, je bilo v teoriji in sodni praksi že oblikovano stališče, da gre za izvedbo istega dokaza, zlasti, če gre za isto dokazno temo, kot je to v konkretnem primeru. Izvedenec je namreč v dopolnitvi izvedenskega mnenja in na zaslišanju zgolj odgovarjal na pripombe strank na njegovo izvedensko mnenje. Ker je izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, enoten dokaz, mora založiti potreben znesek za plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja tista stranka, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem, v konkretnem primeru tožeča stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00022065
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 27, 29, 30, 37. ZOZP člen 42m.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - odgovornost zavarovalnice za škodo, ki jo je povzročilo neznano ali nezavarovano vozilo - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornih vozil - trčenje motorista in avtomobilista - neznani voznik - krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca - vzročna zveza - nepravilna vožnja - motorist - določitev deleža odgovornosti - kršitev prometnih predpisov - prekoračitev dovoljene hitrosti - soprispevek oškodovanca - stopnja sokrivde - vmesna sodba
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izvedensko mnenje - spoznavna kriza - odgovornost po enakih delih - voznik neznanega vozila
Določilo tretjega odstavka 154. člena OZ se ne uporablja zgolj v primerih, če za nezgodo ni kriv nobeden od udeležencev, temveč tudi v primerih, če krivde nikomur ni mogoče dokazati.
ureditev meje v pravdi - močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena - vročitev zapisnika z naroka
Nobena zakonska določba sodišče ne obvezuje, da stranki po uradni dolžnosti vroči izvod zapisnika naroka.
Mirno posestno stanje je tisto, ki sta ga določeno dobo pred sporom oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala. Izključna posest enega mora obstajati dalj časa pred trenutkom, ko je postala meja sporna.
ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 44, 44/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 23.
izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - obrazloženost odločbe - bistvene kršitve določb zkp - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.
spor majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva za razpis naroka
Glede na povsem pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi je sodišče pravilno zaključilo, da je dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožnica, ostalo neprerekano, zato razpis naroka ni bil potreben. Sodišče tožencev ni bilo dolžno še posebej opozarjati, da morata izvedbo naroka zahtevati.
ustno sklenjena pogodba - dokazna ocena - stvarne napake stvari - pravočasno grajanje - trditveno in dokazno breme
Tožnica je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostila v smeri, da je izkazala, da je svoje delo opravila in toženca pozvala, da naročene torbice prevzame. S tem se je na toženca prevalilo trditveno in dokazno breme, da je torbice pravi čas in upravičeno grajal.
neupravičena pridobitev - verzija - neupravičena uporaba tuje stvari - dejanska razlastitev - prikrajšanje - obogatitev - obogatitveno načelo
Razlastitveni upravičenec lahko v primeru dejanske razlastitve uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ, vendar skladno z obogatitvenim načelom ne more zahtevati več, kot je njegovo prikrajšanje.
ZPPDID člen 1. ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38, 39, 42, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3.
prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost poslovodje za škodo - odgovornost družbenika izbrisane družbe
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca kot poslovodje izbrisane družbe, medtem ko je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na zakonsko določbo, ki se nanaša na postopke zoper družbenike izbrisanih družb. Ker gre za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago, pritožnik utemeljeno navaja, da 1. člen ZPPDID ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi bilo mogoče utemeljiti prekinitev obravnavanega postopka.
osebni stečaj - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
V pritožbi si dolžnik neuspešno prizadeva izkazati verodostojnost svojih navedb o dolžnem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici z okoliščino, da pa je nepošiljanje poročil v juliju in avgustu 2018 priznal, kar naj bi kazalo na iskrenost njegove izpovedbe. Ob upraviteljičinih trditvah, da prav nobene navadne pošte s poročilom od dolžnika od februarja 2018 dalje ni prejela, takega negativnega dejstva pa ni mogoče dokazati, je bilo namreč na dolžniku dokazno breme o rednem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici. Tega pa dolžnik ni zmogel. Nobenega razloga ni, da bi sodišče podvomilo v verodostojnost upraviteljičinih navedb o izostalih poročilih, omajati pa jih ne more dolžnik niti s pritožbenim očitkom, da upraviteljica ni takoj, ko je poročilo izostalo, odreagirala in dolžnika s tem seznanila, da navadne pošte od njega ni prejela. V situaciji, ko se je dolžnik poslužil drugačnega komuniciranja z upraviteljico od dotlej običajnega in drugačnega načina njenega seznanjenja s poročili o iskanju zaposlitve (z navadno pošto namesto z dotlej elektronsko pošto), je tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnikova dolžna skrbnost narekovala preveritev prejema njegovih poročil pri upraviteljici. Ni dolžnost upraviteljice, da ob vsakem izostanku poročila vedno znova dolžnika terja k predložitvi poročila.
Za fikcijo vročitve je odločilno puščeno obvestilo, ne kuverta s pisanjem.
Obvestilo naslovniku ima v skladu z drugim odstavkom 12. člena Pravilnika oziroma drugim odstavkom 19. člena Pravilnika na zadnji strani natisnjen pravni pouk: "Če pisma v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka."
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev in je zato pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami lahko zgolj v celoti. Čeprav tožnica zahteva, da se na ugotovljenem skupnem premoženju določi delež do polovice, se izdana začasna odredba pravilno glasi na celoto.
ločitev zapuščine - zahteva za ločitev zapuščine - stranke zapuščinskega postopka - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Po ustaljeni sodni praksi so stranke zapuščinskega postopka tudi upniki v primeru, ko uveljavljajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Če takšnega zahtevka ne podajo, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo nekoga, ki ni dedič, saj lahko ta svoje pravice uveljavlja izven zapuščinskega postopka.
ZFPPIPP člen 121, 383a, 383a/3, 401, 401/1, 401/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - neizpolnjevanje obveznosti - razlogi za opustitev - rojstvo otroka - pritožbene novote - dejstva, pomembna za odločitev - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu
Smisel mesečnega poročanja je seznanitev upravitelja z dejanji, ki jih opravi dolžnik zato, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika pa ni le obveščanje samo po sebi, pač pa tudi iskanje zaposlitve. Pri presoji, ali gre za takšne kršitve, zaradi katerih bi bil utemeljen ugovor proti odpustu obveznosti, pa je potrebno upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik določeno obveznost opustil.
Ker se je dolžnica z izjavo upraviteljice seznanila šele iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, predstavljajo pritožbene trditve dolžnice, s katerimi izpodbija v tej izjavi upraviteljice zatrjevana dejstva, dopustno pritožbeno novoto. Dejstva in dokazi, ki jih je predložila dolžnica, so za odločitev relevantni, ker mora sodišče presoditi, ali je dolžnica v skladu z vsebino zaveze, ki jo je dala na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, v treh mesecih poročala upraviteljici.
Odločitev o zavrženju ponovnega predloga za prekinitev postopka je pravilna. Četudi gre za novo tožbo, je zahtevek, ki ga je postavil pritožnik, istoveten zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, pritožnikov predlog z enako vsebino pa je sodišče že enkrat zavrnilo.