izvršilni naslov - preživnina - prenehanje obveznosti plačevanja preživnine - dogovor o preživnini, sklenjen pri Centru za socialno delo (CSD)
Izvršilni naslov prestavlja izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon ali ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Takrat veljavni ZZZDR je določal, da kadar starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. V primeru, kadar se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok pa lahko naknadno predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Sodišče namreč lahko v primeru, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, takšen predlog zavrne. To pomeni, da sporazum, ki je bil sklenjen s takratnima zakonitima zastopnikoma mladoletnih otrok z dne 7. 9. 2011 ne predstavlja izvršilnega naslova, saj le tega lahko predstavlja odločba sodišča ter sporazum, za katerega drug zakon določa, da je izvršilni naslov. V konkretnem primeru gre za nekakšen dogovor, katerega vsebino mora preveriti sodišče po predlogu ene od strank.
Ker je v obravnavani zadevi državni tožilec že vložil zahtevo za preiskavo, s tem pa izkazal, da namerava nadaljevati kazenski pregon, je torej zapovedana razlaga izpodbijanih zakonskih določb z vsebino, kot jim jo je dala avtentična razlaga, ki jo je sprejel Državni zbor 22. 11. 2017, iz nje pa izhaja, da je potrebno rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov razumeti kot instrukcijski, ne pa prekluzivni rok, ki bi narekoval izločitev dokazov in njihovo uničenje. Kot izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča, se v primeru, ko je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, pridobljeno gradivo iz četrtega odstavka 153. člena oziroma drugega odstavka 154. člena v postopku uporabi kot dokaz tudi, če je zahteva za preiskavo ali obtožnica oziroma obtožni predlog vložen po poteku roka dveh let od konca izvajanja ukrepov iz 149.a člena, prvega odstavka 149.b člena ter 150., 151., 155., 155.a in 156. člena ZKP.
Iz drugega odstavka 83. člena ZKP izhaja, da o zahtevi za izločitev dokazov na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloča preiskovalni sodnik. Po tem zakonskem določilu postopa preiskovalni sodnik, ki preiskavo opravlja.
Po drugem odstavku 153. člena ZKP preiskovalni sodnik, kadar so prepisi posnetkov opravljeni po policiji, opravi preizkus, ali so se ukrepi izvajali na način, kot so bili odobreni, po tretjem odstavku 153. člena ZKP pa lahko odredi, da se posnetki telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja v celoti ali deloma prepišejo, kar sicer ni bilo storjeno, to pa ne pomeni, da so prepisi telefonskih pogovorov nezakoniti.
V odredbi za hišno preiskavo je preiskovalni sodnik navedel številne okoliščine, na podlagi katerih je zaključil, da je podana utemeljenost suma, da je B.B. storil kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, nato pa je (na strani 7 - list. št. 374) ocenil, da doslej zbrana obvestila utemeljujejo zaključek in da je zelo verjetno, da bodo ob preiskavi bivališča osumljenega, osebnega avtomobila, ki ga uporablja in pisarne - kabineta, ki jo pri svojem delu uporablja, najdeni oziroma odkriti in zaseženi predmeti, pomembni za bodoči kazenski postopek, predvsem vsa pisna korespondenca med družbami, ki jih v nadaljevanju našteva, oziroma med člani strokovne komisije ter ostalimi osebami v zvezi s tem javnim naročilom, v nadaljevanju pa opisuje dokumentacijo, predmete in listine, za katere obstaja verjetnost, da bodo pri hišni preiskavi izsledeni in so pomembni za kazenski postopek. S tem je utemeljil, zakaj navedenih dokazov drugače kot s preiskavo prostorov ni mogoče izslediti, torej zakaj je hišna preiskava nujna.
Nobene podlage tudi ni za ugoditev predlogu pritožbe, da se postopek odločanja o pritožbi prekine in zahteva presoja skladnosti z Ustavo, ker naj bi bile določbe členov 220 do 224 ZKP podnormirane, saj obdolžencu ne omogočajo, da se zoper zaseg pritoži. Postopka zakonodajalec po oceni pritožbenega sodišča povsem upravičeno ni uredil tako, da bi se bilo mogoče zoper vsako procesno dejanje pritožiti, saj bi bil s tem kazenski postopek neučinkovit. Nasprotno, pravica do ugovorov in pritožb je v kazenskem postopku udejanjena smiselno. Za razlago, da je zoper zaseg, ko je jasno, da se preiskuje sum storitve kaznivega dejanja in je ta s tem povezan, osumljencu potrebno omogočiti pritožbo, ni podlage.
ZKP ne določa, da lahko hišno preiskavo predlaga le državni tožilec in nobene podlage ni za razlago, da policija takšnega predloga ne bi smela podati.
Preiskovalni sodnik je glede prisotnosti osumljenca in prič pri preiskavi elektronske naprave pravilno pojasnil, da je zakonodajalec očitno ocenil, da prisotnost preiskovanca in prič pri preiskavi elektronskih naprav ni potrebna in da je mogoče izsledke preiskave elektronskih naprav vselej naknadno preveriti z vpogledom v originalno elektronsko napravo oziroma v zavarovane podatke z elektronske naprave, pri tem pa utemeljeno opozoril, da gre za identično situacijo kot v primeru, če bi policija pregledovala zasežene listine. Te namreč le zaseže, naredi zaključke, ki jih je vselej mogoče preveriti ali ovreči s ponovnim pregledom ali z drugačno interpretacijo zaseženih listin in možnost uveljavljanja, da je bila komunikacija v resnici drugačna, kot izhaja iz preiskave, je zato obdolžencu dana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019006
KZ-1 člen 22. KZ-1 člen 29, 29/3. KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2. KZ-1 člen 50, 51.
dejansko stanje - silobran - bistveno zmanjšana prištevnost - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - omilitev kazni
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno ovrednotilo težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve krivde ter v zadostni meri upoštevalo, da je kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, njegovo obžalovanje, osebno prizadetost zaradi povzročenih posledic, okoliščine, v katerih je živel ter da doslej še ni bil obsojen, zaradi česar mu je tudi izreklo kazen v spodnji meji za to kaznivo dejanje predpisane kazni. Pri tem je pravilno pojasnilo, da niso podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni. Izrečena kazen je po oceni pritožbenega sodišča primerna in je ne gre spreminjati v obdolženčevo korist.
V prevladujoči sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi nepravilno zastopanih in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je domnevno nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev s takšno kršitvijo obremenjenega sklepa, tudi če bi ta bila podana (sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 112/2012, II Ips 70/2013, II Ips 33/2014).
spor majhne vrednosti - pritožba zoper stroškovno odločitev
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo preuranjeno. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019168
OZ člen 132, 178, 179. ZPP člen 286, 286/1, 300, 300/1.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - relativno javna oseba - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavnih pravic - resničnost dejstev - neresnična dejstva - kontekst objave - umik objave - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - višina odškodnine
Ni mogoče smiselno ločiti očitka storitve kaznivega dejanja, kar ni bilo niti resnično niti podprto z utemeljenimi razlogi, in ovadbe zaradi tega dejanja, čeprav je tu bila podlaga za to, da je toženec verjel v dejstvo podane ovadbe zoper tožnika. Pravilna in zakonita je zato odločitev sodišča, ko je naložilo umik spornega besedila, ki se nanaša na zlorabe podpisov, v celoti, in prepoved bodočih tovrstnih objav.
fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve v soboto - menični spor - rok za ugovor - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali na drug dela prost dan v Republiki Sloveniji. Dan, ko je naslovniku pisanje puščeno v nabiralniku, na začetek teka roka za opravo procesnega dejanja ne vpliva. Obveznost vročevalca, da sklep o izvršbi pusti v naslovnikovem predalčniku, je namenjena le temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.
Če bi posebne okoliščine konkretnega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper (po 142. členu ZPP vročeni) sklep o izvršbi, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje.
Od obvestila o prispeli pošiljki je imel dolžnik na voljo 15 dni za dvig pošiljke. Kdaj se bo ta rok iztekel, in torej, da bo to na soboto, je bil dolžnik seznanjen že s prejemom tega obvestila, kar bi lahko ustrezno upošteval. Po preteku tega roka je imel še tri dni za vložitev ugovora, tako kot ostali dolžniki v meničnih sporih.
Zaradi različnosti procesnih položajev 357.a člen ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omejuje le na primere, ko višje sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.
KZ-1 člen 74, 74/2, 75, 75/1, 75/2, 76, 76/1. ZFPPIPP člen 61, 303, 303/1, 310, 310/1, 312, 312/2.
stečajni postopek - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - prerekanje izločitvene pravice - izpodbijanje izločitvene pravice - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - napotitev na pravdo - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi
Storilcu ali drugi prejemnici oziroma prejemniku koristi se v skladu s prvim odstavkom 75. člena KZ-1 odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi. Če to ni mogoče, pa se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi. Premoženjska korist se torej primarno odvzame v naravi. In le kadar je le-ta odvzeta v naravi ima upnik, po presoji pritožbenega sodišča, izločitveno pravico, to je pravico, da od stečajnega dolžnika (v skladu z 22. členom ZFPPIPP) zahteva izročitev točno določene stvari (premičnin, nepremičnin, državnih blagovnih rezerv) oziroma odvzete koristi v naravi.
napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - prikrajšanje nujnega deleža
Med dediči je očitno spor o dejstvih, od katerih je odvisna ugotovitev razpoložljivega dela zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti bo mogoče presoditi, ali in v kakšnem obsegu je bil prikrajšan nujni delež. Za odločanje v sporu glede odplačnosti oziroma neodplačnosti spornih zapustnikovih razpolaganj pa je pristojno pravdno in ne zapuščinsko sodišče.
Kadar dedič, ki uveljavlja nujni delež, zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v zapuščino, sodišče praviloma napoti na pravdo njega, kar pomeni, da pripade položaj tožnika v pravdi nujnemu dediču, ki zatrjuje, da je bil njegov nujni delež prikrajšan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018717
ZPP člen 154, 154/1, 360, 360/1. ZIZ člen 67.
neupravičena izvršba - nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - razlogi za nasprotno izvršbo - odškodnina - škoda - stroški nasprotne stranke v izvršilnem postopku - preplačilo dolga
Predlog za nasprotno izvršbo je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da lahko v postopku nasprotne izvršbe od upnika zahteva le vračilo tistega, z izvršbo prejetega, zneska, do katerega upnik ni upravičen, plačilo odškodnine za povzročeno škodo, ki naj bi jo storil upnik, pa ni in ne more biti predmet predloga za nasprotno izvršbo.
Če dolžnik meni, da mu je upnik z neupravičeno izvršbo povzročil kakršnokoli škodo, lahko navedeno uveljavlja le v pravdnem postopku, ne pa v postopku nasprotne izvršbe, ki je namenjen le vrnitvi zneska, ki predstavlja preplačilo dolga. Vse navedbe, ki jih dolžnik podaja v zvezi s tem, kako je prišlo do dolga po sklepu o izvršbi, bi dolžnik lahko uveljavljal zgolj v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 405, 405/2, 405/5. URS člen 22.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - obravnava ugovora na naroku - nov razlog - pravica do izjave - novela ZFPPIPP-G
Da je obravnavana situacija, ko je po vsebini nov ugovorni razlog upnik uveljavljal šele na naroku 15. 6. 2018 (ta je bil razpisan v zvezi z obravnavo ugovora iz prvotno uveljavljanega razloga) narekovala preložitev naroka in izvedbo postopka po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, nenazadnje izhaja tudi iz določbe petega odstavka 405. člena ZFPPIPP, na podlagi katere na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja. Ta predpostavlja izvedbo postopka po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, ko se sodišče seznani s ponujenim trditvenim in dokaznim gradivom, da v okviru priprav na narok lahko poskrbi za uspešno izvedbo dokaznega postopka na njem (kot je npr. vabljenje morebiti predlaganih prič na narok).
podjemna pogodba - stvarne napake - škoda - prenehanje pravice - enoletni prekluzivni rok
Zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, ker tožeča stranka svojega zahtevka iz naslova plačila škode zaradi napak izvršenega posla ni uveljavljala v roku iz prvega odstavka 635. člena OZ, s čemer je to svojo pravico izgubila, kakor je to utemeljeno zatrjevala tudi tožena stranka.
Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo, da je vtoževani zahtevek tožeče stranke zastaral, kar pa po stališču pritožbenega sodišča in v izpodbijani sodbi navedene in upoštevane teorije in sodne prakse ne drži, saj gre v določbi prvega odstavka 635. člena OZ za enoletni materialni prekluzivni rok z iztekom katerega preneha materialnopravno upravičenje, torej pravica sama, in ne zgolj pravica do sodnega varstva kot pri zastaranju. Vendar to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021798
ZST-1 člen 16, 21, 21/1. ZUstS člen 43, 44. URS člen 155, 161, 161/1. ZPP člen 206, 206/4.
razveljavitev dela zakona - učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - vrnitev sodne takse - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Ker razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, odločba ustavnega sodišča ne more učinkovati na pravnomočno odločbo o plačilu sodne takse v pravnomočno končanem pravdnem postopku. Pri tem sklep o odmeri sodne takse ni procesni sklep, ampak je meritorni sklep, s katerim je bil postopek odmere sodne takse pravnomočno končan, saj tožniki plačilnemu nalogu niso ugovarjali in so takso plačali, prav tako pa tudi niso dali pobude za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.
Četrti odstavek 206. člena ZPP omogoča sodišču prekinitev postopka, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče lahko predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja, ki se izda v obliki sklepa. Gre za ukrep sodišča zaradi pospešitve postopka in krepitve pravne varnosti v določenih situacijah, ne pa za pravno sredstvo stranke.
OZ člen 72, 72/1, 271, 271/2, 271/3, 271/4. ZIZ člen 38, 38/5, 75, 75/1, 75/2.
ugovor po izteku roka - ugovor dolžnika po izteku roka - izpolnitev dolžnika ali tretjega - pooblaščenec - prekoračitev pooblastila - nadaljevanje izvršbe - nadaljevanje odložene izvršbe pred pretekom časa - izvršilni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo dolžnikovemu ugovoru po izteku roka zaradi celotnega poplačila upnikove terjatve. Upnika sta neutemeljeno nasprotovala dolžnikovemu ugovoru, v katerem je ta trdil, da je dne 28. 6. 2018 plačal upnikovo terjatev s plačilom zneska 220.270,27 EUR. Iz potrdila o plačilu, ki je bil priložen ugovoru dolžnika z dne 2. 7. 2018, je namreč razvidna opravilna številka te zadeve, že samo dejstvo, da je dolžnik vložil ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljal, pa je treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe (tretji odstavek 271. člena OZ). Zakon za takšno soglasje dolžnika namreč ne zahteva nobene posebne oblike. Glede na navedeno ni pravno pomembno, ali je pooblaščenka dolžnika imela pooblastilo dolžnika za poplačilo dolga, nenazadnje pa lahko zastopani odobri dejanje, ki predstavlja prekoračitev pooblastila, kar je dolžnik prav tako storil najkasneje z vložitvijo ugovora (prvi odstavek 72. člena OZ). Da denar na fiduciarnem računu pooblaščenke ni bil dolžnikov, temveč naj bi pripadal A. A., upnik v pritožbi uveljavlja prvič, pri čemer ne navaja, da tega dejstva ni mogel navesti prej, nasprotno, navaja celo, da je imel ta podatek, zato navedeno dejstvo predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto ter je višje sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Upnik se je s prejemom ugovora dolžnika v izjavo seznanil s tem, da dolžnik plačilo s strani njegove pooblaščenke oziroma tretje osebe šteje kot plačilo izterjevane terjatve, s katerim se je dolžnik strinjal.
stroški - potrebnost stroškov - odgovor na ugovor - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti trditev v ugovoru - potrebnost stroškov odgovora na ugovor
V predmetni zadevi ni sporno, da je bil dolžnikov ugovor obrazložen, zato je bila vročitev ugovora upniku v odgovor na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ obligatorna, sodišče pa je upnika v skladu s prvim in tretjim odstavkom 58. člena ZIZ opozorilo, da bo v primeru, če na ugovor ne bo odgovoril, štelo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (dopis z dne 10. 4. 2014). Upnikov odgovor na ugovor je bil potreben za izvršbo, saj je dolžnik v ugovoru obrazloženo nasprotoval upnikovemu obračunu plač za čas od maja do decembra 2012, prav tako obračunu regresov za letni dopust ter uveljavljal, da je po njegovem obračunu terjatev iz naslova plač in regresov v celoti poplačana ter da dolguje le še del pravdnih stroškov v višini 951,76 EUR. Upnik je na te navedbe moral odgovoriti, sicer bi se štele za resnične in torej ni šlo le za materialnopravna naziranja, kot to dolžnik navaja v pritožbi.
Čeprav je upnik v odgovoru na ugovor priznal plačilo, ki ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru po izteku roka z dne 17. 10. 2016 in za dne 17. 3. 2016 plačanih 3.277,13 EUR umaknil predlog za izvršbo, za kar je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo, je treba upoštevati, da je dolžnik v tej vlogi navajal tudi, da je upnikova terjatev v celoti prenehala in predlagal sodišču ustavitev izvršilnega postopka v celoti. Ugovor po izteku roka z dne 17. 10. 2016 je bil upniku vročen skupaj z dopisom z dne 18. 4. 2017, da se bo štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v osmih dneh od njegovega prejema ne bo vložil odgovora (prvi odstavek 58. člena ZIZ). V odgovoru na ugovor je upnik obrazloženo nasprotoval dolžnikovim ugovornim navedbam in vztrajal, da terjatev še vedno ni v celoti poplačana. Ker so posledice upnikove neaktivnosti po tem, ko mu je vročen ugovor po izteku roka, takšne, da so praktično terjale od upnika, da nanj odgovori, so stroški, ki so v tem primeru nastali z odgovorom na ugovor, potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroški iz petega odstavka 38. člena ZIZ so namreč vsi tisti stroški, ki so v realni zvezi s ciljem izvršilnega postopka, to pa je poplačilo upnika za terjatev iz izvršilnega naslova.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020057
OZ člen 478, 488, 490, 494. SPZ člen 8, 105, 107, 108, 266. ZZK-1 člen 3, 12.
pravna napaka - omejitve javnopravne narave - črna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - jamčevanje za pravne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - ustrezna skrbnost - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - enostranski pravni posel - dejanska etažna lastnina - sporazum - predmet prodajne pogodbe - povezanost objekta in zemljišča - zahtevek za znižanje kupnine - znižanje kupnine
Nelegalna gradnja (to je gradnja brez gradbenega dovoljenja) predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena v 494. členu OZ.
Predmet kupne pogodbe, čeprav toženec ni bil etažni lastnik, je konkretno določeno stanovanje s teraso. To jasno izhaja tako iz vsebine pogodbe kot drugih izvedenih dokazov, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje in kažejo, kakšna je bila volja pogodbenih strank. Dejstvo je sicer, da tožnik na podlagi sklenjene in v zemljiški knjigi izvedene kupne pogodbe ni mogel pridobiti (izključne) lastninske pravice na posameznem delu, ki mu ga je toženec prodal, ampak (le) solastninsko pravico na celotni nepremičnini, vendar pa zoper prodajalca pravne napake na tej podlagi ni uveljavljal.
Kupnina se zaradi ugotovljene napake zniža na podlagi 490. člena OZ v zvezi s 478. členom OZ tako, da se: 1. ugotovi vrednost, ki bi jo imel predmet kupne pogodbe ob nakupu na trgu, če bi bil brez napake, 2. ugotovi vrednost, ki bi jo imel z ugotovljeno napako, 3. razliko med njima izrazi v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju zniža kupnino iz pogodbe. Takšna metoda je v sodni praksi uveljavljena, uporabilo pa jo je tudi sodišče prve stopnje v tej zadevi.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - prava neuka stranka - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pravilna uporaba materialnega prava - izkoriščenost pravnih sredstev - pravno priznana oblika nepremoženjske škode
Za presojo protipravnosti sodnikovega ravnanja je odločilno, ali se je sodnik v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde sodniške službe na način, da gre za kvalificirano stopnjo napačnosti postopkovnega ravnanja ali sodniške odločitve.
Odškodninski spor in v njem vnovično odpiranje vprašanj, ki so že pravnomočno rešena, je mogoč samo, kadar oškodovanec nima ali tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je bil za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode in ko je šlo za najhuje oblike protipravnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00019967
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2.
prekinitev postopka - posodobljen seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Ratio legis za smiselno uporabo prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave je v tem, da ima dolžnik primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev. To pa narekuje prekinitev vseh postopkov izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021795
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/3. ZZK-1 člen 243.
ničnost darilne pogodbe - ničnostna tožba - izigranje upnikov - nedopustna podlaga - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - postopek osebnega stečaja
V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da pogodba, ki je sklenjena (z glavnim) namenom izigrati tretje in jih prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna. Če je podlaga nedopustna, je pogodba nična. V primeru neodplačne pogodbe pa je ta nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni videl, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.
regulacijska začasna odredba - vrnitev stvari - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - kumulativnost pogojev
Regulacijska (ureditvena) začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja.
Ker so regulacijske začasne odredbe omejene le na izjemne in nujne primere, že po naravi stvari za izdajo takšne začasne odredbe ne pridejo v poštev pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 270. člena ZIZ.