predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata
Res je sicer, da je bil toženec neskrben, ko v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje, ni dopolnil že prvotno vloženega predloga, vendar pa je, ob upoštevanju 108. člena ZPP, sankcija za takšno opustitev lahko le zavrženje prvega (nepopolnega) predloga, ne pa tudi zavrženje novega (tokrat popolnega) predloga, ki je bil vložen v roku, ki je bil za plačilo takse določen v plačilnem nalogu.
podjemna pogodba - stvarne napake - škoda - prenehanje pravice - enoletni prekluzivni rok
Zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, ker tožeča stranka svojega zahtevka iz naslova plačila škode zaradi napak izvršenega posla ni uveljavljala v roku iz prvega odstavka 635. člena OZ, s čemer je to svojo pravico izgubila, kakor je to utemeljeno zatrjevala tudi tožena stranka.
Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo, da je vtoževani zahtevek tožeče stranke zastaral, kar pa po stališču pritožbenega sodišča in v izpodbijani sodbi navedene in upoštevane teorije in sodne prakse ne drži, saj gre v določbi prvega odstavka 635. člena OZ za enoletni materialni prekluzivni rok z iztekom katerega preneha materialnopravno upravičenje, torej pravica sama, in ne zgolj pravica do sodnega varstva kot pri zastaranju. Vendar to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva.
ZPP člen 324, 324/3, 319, 319/3.. ZIZ člen 3, 55, 55/1.
pobot v izvršilnem postopku - procesni pobot
V izvršilnem postopku se opravi samo izvršba za poplačilo denarne terjatve v skladu s 3. členom ZIZ in ta preprečuje procesni pobot v izvršilnem postopku. Mogoč je materialnopravni pobot. V pobot uveljavljana terjatev v izvršbi mora biti nesporna ali ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi1.
fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve v soboto - menični spor - rok za ugovor - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali na drug dela prost dan v Republiki Sloveniji. Dan, ko je naslovniku pisanje puščeno v nabiralniku, na začetek teka roka za opravo procesnega dejanja ne vpliva. Obveznost vročevalca, da sklep o izvršbi pusti v naslovnikovem predalčniku, je namenjena le temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.
Če bi posebne okoliščine konkretnega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper (po 142. členu ZPP vročeni) sklep o izvršbi, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje.
Od obvestila o prispeli pošiljki je imel dolžnik na voljo 15 dni za dvig pošiljke. Kdaj se bo ta rok iztekel, in torej, da bo to na soboto, je bil dolžnik seznanjen že s prejemom tega obvestila, kar bi lahko ustrezno upošteval. Po preteku tega roka je imel še tri dni za vložitev ugovora, tako kot ostali dolžniki v meničnih sporih.
Zaradi različnosti procesnih položajev 357.a člen ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omejuje le na primere, ko višje sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.
napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - prikrajšanje nujnega deleža
Med dediči je očitno spor o dejstvih, od katerih je odvisna ugotovitev razpoložljivega dela zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti bo mogoče presoditi, ali in v kakšnem obsegu je bil prikrajšan nujni delež. Za odločanje v sporu glede odplačnosti oziroma neodplačnosti spornih zapustnikovih razpolaganj pa je pristojno pravdno in ne zapuščinsko sodišče.
Kadar dedič, ki uveljavlja nujni delež, zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v zapuščino, sodišče praviloma napoti na pravdo njega, kar pomeni, da pripade položaj tožnika v pravdi nujnemu dediču, ki zatrjuje, da je bil njegov nujni delež prikrajšan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019006
KZ-1 člen 22. KZ-1 člen 29, 29/3. KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2. KZ-1 člen 50, 51.
dejansko stanje - silobran - bistveno zmanjšana prištevnost - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - omilitev kazni
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno ovrednotilo težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve krivde ter v zadostni meri upoštevalo, da je kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, njegovo obžalovanje, osebno prizadetost zaradi povzročenih posledic, okoliščine, v katerih je živel ter da doslej še ni bil obsojen, zaradi česar mu je tudi izreklo kazen v spodnji meji za to kaznivo dejanje predpisane kazni. Pri tem je pravilno pojasnilo, da niso podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni. Izrečena kazen je po oceni pritožbenega sodišča primerna in je ne gre spreminjati v obdolženčevo korist.
V prevladujoči sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi nepravilno zastopanih in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je domnevno nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev s takšno kršitvijo obremenjenega sklepa, tudi če bi ta bila podana (sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 112/2012, II Ips 70/2013, II Ips 33/2014).
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 336, 336/1, 352, 353, 353/1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - zastaranje odškodninskega zahtevka - razlogi za prekinitev postopka - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem
Vprašanje je predhodno le, kadar utegne vplivati na glavno stvar, o kateri teče postopek. Tako je v odškodninskih sporih vprašanje obstoja kaznivega dejanja predhodno vprašanje, ko je od odločitve v kazenskem postopku odvisno, ali bo moralo pravdno sodišče uporabiti daljši zastaralni rok iz 353. člena OZ, ki ureja odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Če pa je odškodninska tožba vložena v rokih iz 352. člena OZ oziroma v rokih za odškodninske terjatve iz drugega materialnopravnega predpisa, ki to vprašanje ureja, se vprašanje morebitne daljše dolžine zastaralnega roka pravdnemu sodišču sploh ne zastavi.
neposlovna odškodninska obveznost - vmesna sodba - dokazni standard pretežne verjetnosti - obstoj škode - vprašanje obstoja škode - višina škode - nova škoda - bodoča škoda - gotova bodoča škoda - zastaranje odškodninske terjatve - dokaz z izvedencem - dokaz z novim izvedencem
Odločitev sodišča, da je tožniku po sojenju v prvi pravdi nastala nova škoda, je pravilna. Gre za škodo, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano v času sojenja ali sklepanja izvensodne poravnave o odškodnini. Zanjo je značilno, da je ob prvem sojenju ali sklepanju poravnave ni bilo mogoče pričakovati kot gotovo bodočo škodo. Slednja se na podlagi 182. člena OZ v zvezi s 179. členom istega zakona upošteva in zanjo prisodi oškodovancu odškodnina ob prvem sojenju, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti. Če pa tedaj še ni gotovo oziroma predvidljivo, ali bo nadaljnja škoda sploh nastala oziroma če bo, kakšen bo njen obseg, je mogoče v novem postopku zahtevati dodatno odškodnino.
oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - nujni dedič - pravica do nujnega dednega deleža - dediči drugega dednega reda
Ker je zapustnik napravil oporoko, je nastopilo oporočno dedovanje, čemur nobeden od zakonitih dedičev ne nasprotuje oz. veljavnosti oporoke ne izpodbija. Oporočno razpolaganje (svoboda testiranja) je omejeno le z institutom nujnega dednega deleža. Pritožnik, ki je zapustnikov nečak, ni oseba iz kroga zakonitih dedičev, ki ima pravico zahtevati del zapuščine, zato pravice do nujnega dednega deleža nima.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018890
KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-1, 158, 160, 160/1, 160/4, 168, 168/2. URS člen 1, 39, 39/1. ZKP člen 19.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - posebne določbe o pregonu - obtožno načelo - zasebni tožilec - upravičeni tožilec - uradna oseba - funkcionar - svoboda izražanja - razžalitev - namen zaničevanja
V 19. členu ZKP je urejeno obtožbeno načelo ali načelo akuzatornosti. Funkcijo pregona lahko opravlja le upravičeni tožilec. Od uveljavitve Novele KZ-1C je v obravnavanem primeru upravičeni tožilec le zasebni tožilec, ne pa več državni tožilec. Iz razlage sprememb, ki jih je prinesla Novela KZ-1C in so objavljene v Poročevalcu Državnega zbora dne 21. 5. 2015, izhaja, da je bila sprememba drugega odstavka 168. člena KZ-1 predlagana zato, da bodo politični funkcionarji izvršilne veje oblasti in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, pregon lahko izvrševali le še preko zasebne kazenske tožbe in ne več na podlagi njihovega predloga. Sprememba se nanaša na uradne osebe - funkcionarje iz 1. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (poslance Državnega zbora, člane Državnega sveta in občinske svetnike), na funkcionarje Vlade Republike Slovenije (predsednika vlade, ministre, državne sekretarje) in na funkcionarje samoupravnih lokalnih skupnosti, to je na župane in podžupane. Na ta način pa se sorazmerno okrepi varstvo svobode izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave), tako da bodo kazensko pravni (represivni) posegi države (način pregona) nekoliko bolj omejeni znotraj sistema ustavne demokracije Slovenije (1. člen Ustave), kar je tudi v skladu z načelom "ultima ratio".
V času izdaje izpodbijane sodbe državni tožilec ni bil upravičeni tožilec, zato je sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo (393. člen ZKP), obtožnico državnega tožilca pa iz razloga po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavrglo.
ZIZ člen 34, 34/3, 194, 194/1, 194/2. URS člen 23, 23/1, 125. ZIZ-J člen 52, 52/1, 52/2.
predlog za nadaljevanje izvršbe na isto nepremičnino - naknadna objektivna kumulacija - nedovoljen predlog - ustavitev izvršbe na nepremičnino - neuspešna izvršba - neuspešna prodaja - spremenjene okoliščine - ustaljena sodna praksa - novela ZIZ-J - časovne omejitve - stečajni postopek - nov predlog za izvršbo - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Pravilo iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ jasno določa, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katere je bila izvršba že dovoljena in ustavljena, celo neuspešno končana.
ZDKG člen 4, 7, 11, 12, 15, 15/1, 15/3. ZD člen 30, 52.
dedovanje zaščitenih kmetij - status zaščitene kmetije - izplačilo nujnega deleža - nujni deleži v naravi - izjemne okoliščine - merila za določitev prevzemnika zaščitene kmetije - obračunska vrednost zapuščine - način določitve vrednosti darila
Iz trditev dedičev, podatkov spisa, pa tudi iz izpodbijanega sklepa, je lahko razbrati izjemne okoliščine, ki bi dopuščale poplačilo nujnega dednega deleža z izročitvijo posamezne nepremičnine. Ne glede na pravo vrednost daril gre za izjemno visok znesek izplačila nujnega deleža, v izjemno dolgem roku, kar je za oba dediča lahko velik riziko, in za oba relativno neugodno. Poleg tega pa umeščenost zaščitene kmetije v prostor, ki je znotraj naselja med stanovanjskim naseljem in obvoznico (v območje prometne infrastrukture in stanovanjskih površin), kaže, da kmetija dolgoročno le nima toliko možnosti za razvoj oziroma obstoj. Izročitev nepremičnin, ki so stavbna zemljišča, zelo verjetno tudi ne bi predstavljala usodno drobitev zaščitene kmetij. Da gre za posebne okoliščine, pritrjuje tudi dedič s tem, ko opozarja na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije. Ravno iz ugotovitev izpodbijanega sklepa je razvidno, da se na kmetiji težko preživi iz njene gospodarske kmetijske dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00019967
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2.
prekinitev postopka - posodobljen seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Ratio legis za smiselno uporabo prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave je v tem, da ima dolžnik primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev. To pa narekuje prekinitev vseh postopkov izvršbe.
regulacijska začasna odredba - vrnitev stvari - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - kumulativnost pogojev
Regulacijska (ureditvena) začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja.
Ker so regulacijske začasne odredbe omejene le na izjemne in nujne primere, že po naravi stvari za izdajo takšne začasne odredbe ne pridejo v poštev pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 270. člena ZIZ.
KZ-1 člen 74, 74/2, 75, 75/1, 75/2, 76, 76/1. ZFPPIPP člen 61, 303, 303/1, 310, 310/1, 312, 312/2.
stečajni postopek - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - prerekanje izločitvene pravice - izpodbijanje izločitvene pravice - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - napotitev na pravdo - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi
Storilcu ali drugi prejemnici oziroma prejemniku koristi se v skladu s prvim odstavkom 75. člena KZ-1 odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi. Če to ni mogoče, pa se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi. Premoženjska korist se torej primarno odvzame v naravi. In le kadar je le-ta odvzeta v naravi ima upnik, po presoji pritožbenega sodišča, izločitveno pravico, to je pravico, da od stečajnega dolžnika (v skladu z 22. členom ZFPPIPP) zahteva izročitev točno določene stvari (premičnin, nepremičnin, državnih blagovnih rezerv) oziroma odvzete koristi v naravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020144
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - vrnitev denacionaliziranega premoženja - višina nadomestila - merila za določitev višine nadomestila - izgubljena korist - zakupnina - normalen tek stvari - ugotavljanje hipotetične najemnine - metoda izračuna izgubljene koristi - prikrajšanje - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - tržna vrednost - stroškovna odločitev - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnika, ki sta dediča po denacionalizacijskem upravičencu, ki mu je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno nepremično premoženje (v naravi kmetijska zemljišča), sta po odločitvi sodišča prve stopnje upravičena do nadomestila (odškodnine) iz naslova nezmožnosti uporabe premoženja po drugem odstavku 72. člena ZDen.
ZDen ne določa meril za določanje nadomestila. O primerni metodi mora odločiti sodišče. V sodni praksi je utrjeno stališče, da je izbira konkretne metode odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera. Pri presoji koristi je pomemben le položaj upravičenca (ne zavezanca); relevantna je korist, ki bi jo v času od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnin v last in posest dosegel upravičenec.
Utemeljenost pritožbenih argumentov tožnice, da bi morali biti pravdni stroški v celoti odmerjeni po kriteriju uspeha v pravdi in da uspeha, ki ga je izračunalo sodišče prve stopnje, računsko ni mogoče preizkusiti, je treba najti v dejstvih, da tarifni del Zakona o odvetniški tarifi ne predvideva nagrad za posamezne storitve, in da sta tožnika s tožbenim zahtevkom med postopkom večkrat razpolagala.
ZKP člen 527, 527/1. ZKP člen 522. BRSI člen 8, 8/1, 8/1-5.
izročitev zahtevane osebe - pogoji za izročitev - milejši predpis - absolutno zastaranje kazenskega pregona
Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je za presojo pogojev za izročitev zahtevane osebe državi prosilki uporabil za zahtevano osebo milejši predpis, to je v času, ko bi naj storil preostalih devet kaznivih dejanj po dveh obtožnicah pristojnih državnih tožilstev države prosilke iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Glede na čas storitve kaznivih dejanj in zagrožene kazni zanje je pravilno ugotovilo, da je kazenski pregon absolutno zastaral po pravu Republike Slovenije kot zaprošene države, s čimer je nastopil obligatorni razlog za zavrnitev predaje zahtevane osebe iz 5. točke prvega odstavka 8. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o izročitvi (BRSI).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00021259
ZPP člen 13, 285. ZVEtL-1 člen 52, 52/1. SPZ člen 99. ZTLR člen 29, 55. ZZD člen 265.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - nepremičnina v družbeni lasti - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - upravljanje z nepremičninami - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica do posesti - pripadajoče zemljišče - plačilo uporabnine - uporabnina za nepremičnino - uporaba dela nepremičnine - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - uveljavljanje ničnosti odločbe o denacionalizaciji - materialno procesno vodstvo
Obravnavana nepremičnina je bila olastninjena in na podlagi določb ZDen vrnjena bivši lastnici. Vrnjena je bila v last in posest z denacionalizacijsko odločbo v letu 2006, vendar je bila že s 88. členom ZDen, od uveljavitve v letu 1991, izvzeta iz pravnega prometa, kar pomeni, da na njej stvarne pravice (ne lastninske pravice ne stvarne služnosti) ni bilo mogoče pridobiti niti s priposestvovanjem.
Ko je ugotovilo, da je kabel tega dne oviral pot kupcev tako, da se je nahajal približno pol metra izpod pulta na pohodni poti, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali tako puščen predmet na tleh lahko predstavlja nedopustno ravnanje, in z vprašanjem, ali bi bilo mogoče škodni dogodek ob potrebni skrbnosti preprečiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zaključek degustacije ni bil nepričakovan dogodek ter da bi moral toženkin zavarovanec neposredno po zaključku degustacije kabel pospraviti, da ne bi oviral pohodnih površin.
Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo dejstvo, da je kabel ležal zvit na tleh na pohodni površini ter da je tožnica prišla izza vogala. Če bi šlo za večjo, višjo oviro, bi jo tožnica najbrž lažje opazila. Po drugi strani je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo dejstvo, da je, kljub temu, da mora vsak najprej poskrbeti za svojo lastno varnost, trgovina takšen prostor, kjer so na policah naloženi artikli in je pogled kupca praviloma usmerjen v artikle. Po oceni pritožbenega sodišča je odgovornost toženkinega zavarovanca, ker ni pravočasno, to je nemudoma po zaključku degustacije, pospravil kabla pod strop in s tem ni pravočasno odvrnil predvidljivih vzrokov za tožničino poškodbo, večja kot tožničina odgovornost zaradi nepazljivosti in neskrbnosti.