OZ člen 459, 468, 468/1, 468/1-1. ZPP člen 214, 214/2, 215.
odgovornost prodajalca za stvarne napake - stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - izrecno dogovorjena lastnost vozila - skrita napaka - odprava napak na vozilu - povrnitev premoženjske škode - spoznavna kriza - pravilo o dokaznem bremenu - neprerekano dejstvo
Sodna praksa kupcu (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) ne glede na dikcijo 1. točke prvega odstavka 468. člena OZ priznava pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, pri čemer kupec lahko zahteva povrnitev stroškov tudi, če napake še ni odpravil.
Izostanek opravljenega velikega servisa pri vozilu ni lastnost, ki bi ovirala običajno rabo vozila, lahko pa predstavlja odliko stvari, ki je bila med pogodbenima strankama dogovorjena. Dokazno breme, da gre za lastnost, ki je bila za kupca pri nakupu bistvena in brez katere vozila ne bi kupil, je na tožnici.
ZPP člen 384, 384/2, 384/3, 467, 467/4. ZNP člen 34.
ureditev razmerij med solastniki - revizija - dovoljena revizija
Sodišče prve stopnje je revizijo predlagateljice zavrglo z obrazložitvijo, da specialno določilo 34. člena ZNP revizije ne dopušča v postopkih o ureditvi razmerij med solastniki. Pritožba takšno izhodišče utemeljeno graja.
ZFPPIPP člen 433, 433/3, 435, 435/2, 439, 439/2. ZPP člen 337, 337/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - dopustne pritožbene novote - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - pomanjkanje pravnega interesa - ustavitev postopka izbrisa
Razlog, ki ga je navedla pritožnica v pritožbi, je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožbeno sodišče ga je upoštevalo kot dopusten razlog tudi za pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, ker je pritožnica izkazala, da ga ni mogla uveljaviti do poteka roka za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa.
S predloženo izjavo predlagateljice postopka izbrisa je pritožnica izkazala, da je na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, upravičena poslovati.
Upravitelj je utemeljil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna, saj je navedel, da najemnik najemnine ne plačuje. Pritožnik pa niti ne pojasni, zakaj naj ne bi bila potrebna.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - lažji zvin vratne hrbtenice - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Neme predhodne degenerativne spremembe ne predstavljajo podlage za znižanje odškodnine.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 228, 228/1.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77.. KZ-1 člen 228, 228/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje poslovne goljufije - videonadzor - varstvo osebnih podatkov
Iz zdravniškega potrdila ne izhaja določno stanje tožnice, zaradi katerega ne bi mogla podati zagovora. Tudi sicer niz opravičil ne vzpostavlja obveznost tožene stranke, da vsakič prestavi zagovor, saj je s tem nenazadnje ogrožen tudi rok za podajo odpovedi. Gre za primer, ko je od delodajalca v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
pogodba o delu - soglasje volj - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - pooblastilo po zaposlitvi
Pogodba je sklenjena, ko je med strankama doseženo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ). Pri tem za nastanek pogodbenega razmerja ne zadošča intimna volja, ampak morata pogodbeni stranki voljo izraziti navzven.
Delavke, s katerimi je tožnik sodeloval, niso bile t. i. pooblaščenke po zaposlitvi (80. člen OZ), saj niso opravljale takega dela, da bi bilo v zvezi z njim običajno oziroma pričakovano, da imajo pri izvrševanju svojega dela tudi upravičenje za sklepanje pogodb o delu oziroma avtorskih pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019511
OZ člen 1018, 1022, 1022/2, 1024, 1024/1, 1028, 1031.
plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - osebni stečaj - osebni stečaj dolžnika - odpust dolga v osebnem stečaju - obseg odgovornosti poroka - regresna pravica poroka
V primeru, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika, čigar obveznost je bila v stečajnem postopku zmanjšana, se pojavi dilema o vsebini 1028. člena OZ glede tega, ali ima porok tudi v takem primeru pravico zahtevati od dolžnika vse, kar je plačal zanj. OZ v 1018. členu, uvrščenem med splošne določbe o poroštvu, določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S subrogacijo porok vstopi v upnikov položaj. Določbo, po kateri ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je plačal zanj", je zato treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga v stečaju ne bi mogel zahtevati izpolnitve, tožeča stranka kot porok nima regresne pravice do njega. Za odločitev zato ni pomembno, kdaj je tožeča stranka pridobila pravico terjati od toženca to, kar je plačala zanj njegovemu upniku.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - premoženjske razmere - socialne razmere - zmožnost za delo - krivdni razlog - krivda za brezposelnost - pridobitna sposobnost - prizadevanje za ponovno zaposlitev - soglasje zakonca - odsotnost soglasja
Namen 81. člena ZZZDR je v tem, da se nepreskrbljenemu zakoncu po razvezi zakonske zveze zagotovi približno enak premoženjski in socialni standard kot v času trajanja zakonske zveze. Za odločitev je bistvena ugotovitev, da se tožničine premoženjske in socialne razmere zaradi razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Ves čas trajanja zakonske skupnosti namreč tožnica ni bila ekonomsko odvisna od moža (toženca) in se njen položaj ob razvezi ni poslabšal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovednega razloga - obrazložitev odpovedi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe. Kdaj je konkretna obrazložitev odpovednega razloga takšna, da zadosti zahtevi iz navedenega zakonskega določila, se je sodna praksa izrekla v številnih primerih, ki so si enotni, da mora biti odpoved obrazložena z dejanskimi in konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je delavcu jasno, zakaj je prenehala potreba po njegovem delu oziroma po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče presoja zakonitost odpovedi le v okviru dejanskega odpovednega razloga, kot je naveden v odpovedi. Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov. Dopustno je, da dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog, da torej šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - fizična oseba - avtorska pogodba - zahtevek za plačilo
Tožeča stranka je fizična oseba, ki uveljavlja zahtevek za plačilo na podlagi pogodbe o igranju vloge, ki po vsebini predstavlja avtorsko pogodbo. Zato v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor niti po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niti po določbah 482. oziroma 483. člena ZPP.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Tožena stranka v predlogu ne zatrjuje dejstev, da pri obstoju terjatev gre za terjatve, ki so težko izterljive ali neizterljive v roku enega leta, ter da opredmetena sredstva predstavljajo opremo, ki jo tožena stranka potrebuje za svoje poslovanje, hkrati pa ne gre za hitro unovčljiva sredstva, ter da zaloge na presečni dan 31. 12. 2017 ne predstavljajo trenutnega stanja zalog. Tovrstne trditve ponuja tožena stranka šele sedaj v pritožbi. Teh trditev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Ne more pa jih upoštevati niti pritožbeno sodišče - gre namreč za nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni izkazala, da v pritožbi zatrjevanih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
stečajni postopek - rubež premičnin - izvršba z rubežem premičnin - zastavna pravica - ločitvena pravica - prednostno poplačilo - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika - otvoritvena stečajna bilanca - javna listina
Bilanca stanja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard.
Tožena stranka je tista, ki je morala trditi in dokazati, da sporne premičnine niso del premoženja stečajnega dolžnika.
Ker je torej tožena stranka v tem postopku dokazala, da spornih premičnin ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi tožene stranke, tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prednostno poplačati iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni utemeljen, kljub temu, da je na tem premoženju tožeča stranka z rubežem v izvršilnem postopku veljavno pridobila zastavno pravico, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati (smiselno 19. člen ZFPPIPP).
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba zoper sklep
Upravitelj je pojasnil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna in zanjo navedel tehtne razloge. Ker je bila nepremičnina (kot je to razvidno iz stečajnega spisa) že prodana, iz naslova najemnin v stečajno maso ne bodo več pritekala denarna sredstva. Zato so očitki pritožnika, da bi moral upravitelj skrbeti, da bo premoženje, ki se nahaja v stečajni masi, ustvarjalo prihodke, da se bo plemenitilo, da upravitelj grobo krši določila in temeljna načela ZFPPIPP, ker vlaga neupravičene in nezakonite tožbe ter s tem povzroča stečajnemu dolžniku nepotrebne stroške v breme stečajne mase, neutemeljeni.
ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274, 274/1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - nepovratna finančna sredstva - pogodba o sofinanciranju - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev
V predmetni pogodbi o sofinanciranju vprašanje izplačila nepovratnih sredstev ni opredeljeno na način, da bi bilo moč o obveznosti tožene stranke (oziroma o tožbenem zahtevku) odločiti neposredno na njeni podlagi v pravdnem postopku. Zato pride v poštev zakonsko predvidena pot, to pa je upravni postopek. V njem upravni organ odloči z upravno odločbo, sodno varstvo pa je tožnici zagotovljeno v upravnem sporu.
Obdolženec v obravnavani zadevi ni nastopal v vlogi izvedenca v smislu 284. člena KZ-1, saj kot sodni izvedenec ni bil postavljen s strani sodišča in zato v pravdnem postopku ni deloval kot sodnikov pomočnik, temveč kot pomočnik stranke. Pritožba navaja, da je bil obdolženec v inkriminiranem obdobju vpisan v imenik sodnih izvedencev, kar nima nobene teže, saj je tudi tedaj veljavni Zakon o sodiščih sodne izvedence opredeljeval kot osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede določenih strokovnih vprašanj (84. člen ZS). Za odločitev je poleg tega ključno, da obdolženec svojega mnenja ni podal pred sodiščem, kot to prikazuje pritožba, temveč ga je izdelal na zahtevo stranke še pred začetkom sodnega postopka.
ZSReg člen 41, 41/1, 41/2. ZBan-1 člen 350a, 350a/1.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pravni interes za tožbo - odločba Ustavnega sodišča
Za izredni ukrep izbrisa ali konverzije kvalificiranih pravic je treba z razlago ugotoviti, da je bil "nepovraten" oziroma nnjegovih učinkov več ni mogoče izničiti. Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala ni mogoče izničitii, kot da jih ne bi bilo. Sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
Vprašanje takojšnje izpolnitve je treba tudi v obravnavanem primeru razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka tožbo umaknili v celoti, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi (5. 12. 2017), pač pa kmalu po določni seznanitvi z izpolnitvijo. V konkretnem primeru je bilo to na podlagi vloge tožene stranke z dne 6. 7. 2018. Do umika tožbe je prišlo že 15. 10. 2018, v vmesnem času pa tudi niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
sprememba višine preživnine - spremenjene okoliščine - stečaj pravne osebe - davčni dolg - porazdelitev preživninskega bremena
Določitev višine preživnine in razporeditev preživninskega bremena med starša ne temelji na matematični operaciji, ampak je rezultat ovrednotenja vseh okoliščin, pomembnih za ugotovitev otrokovih potreb na eni strani in na drugi strani zmožnosti vsakega od preživninskih zavezancev. Med temi dejavniki je podana soodvisnost. Večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg (tudi nenujnih) otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Prav tako tudi v nasprotni smeri velja, da morajo starši v primeru, ko so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).