ZDR člen 6a, 6a/4.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8.. ZJU člen 15a.. ZPP člen 154, 154/1.. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) člen 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - nadlegovanje - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev (da dogajanje v zvezi s trajno premestitvijo tožnika spornega dne predstavlja neprimerno ravnanje v razmerju do tožnika glede na okoliščine vročanja; da premestitev tožnika in odreditev drugega dela ni bila izvedena zaradi učinkovitosti poslovanja, ampak zaradi degradacije tožnika,...) zavzelo pravilno stališče, da opisana vedenja in ravnanja v okviru teh historičnih dogodkov predstavljajo trpinčenje tožnika v skladu z definicijo v četrtem odstavku 6.a člena ZDR oziroma četrtem odstavku 7. člena ZDR-1 in 15.a členom ZJU, saj skupek opisanih ravnanj pomeni sistematično, graje vredno, očitno negativno in žaljivo ravnanje, usmerjeno proti tožniku, ki je bil v podrejenem položaju, tožnik pa je zaradi navedenega utrpel nepremoženjsko škodo.
denarna socialna pomoč - sprememba dohodkovnega položaja - nova odločba
Situacijo v primeru, da se je v času od vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremenil lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena ZSVarPre. Določeno je, da pristojni organ lahko v roku 3 let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi, če upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena. Pristojni organ odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek. Glede vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči pa je v prvem odstavku 48. člena ZSVarPre določeno, da glede denarne socialne pomoči, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe Centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 45. člena in 46. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odpravljena ali razveljavljena obstaja dolžnost vrnitve v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve.
Pritožbeno sodišče je že v zadevi Psp 339/2016 z dne 10. 11. 2016 v podobnem primeru kot je ta, štelo, da zahteva zakon za izgubo pravice do nadomestila več kakor to, da zavarovanec poklicne rehabilitacije ne konča v roku, ki je določen v pogodbi. Določa, da pride do takšne posledice v primeru, če zavarovanec iz neupravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
Poklicna rehabilitacija kot celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, je ena izmed pravic iz invalidskega zavarovanja (70. člen ZPIZ-2. Natančnejši pogoji glede oblike in načina poklicne rehabilitacije, rokov za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije se določijo v pogodbi, ki jo sklenjeno zavod, delodajalec ter zavarovanec. V njej se določijo medsebojne pravice in obveznosti, pri tem zavarovancu, ki se usposablja oziroma izobražuje za drugo delo, pripada tudi nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in sicer od nastopa pa do končanja poklicne rehabilitacije. Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena ZPIZ-2 ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti, ali če v določenem roku iz neupravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019782
ODZ paragraf 493. ZOR člen 73. ZPP člen 44, 44/3. ZST-1 člen 31.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - posebna pritožba ni dovoljena - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - vrednost nepremičnine - darilna pogodba - ustno sklenjena darilna pogodba - izročitev stvari v posest - konvalidacija ustno sklenjene pogodbe - prava pogodbena volja strank
Do uveljavitve OZ se je za darilno pogodbo uporabljal splošni del ZOR, v ostalem delu pa pravna pravila ODZ. Ker je bila ustna pogodba sklenjena v letu 1988, je moralo prvo sodišče uporabiti tako določbe ZOR kot tudi pravna pravila ODZ. V skladu s slednjimi je darilna pogodba t. i. realni kontrakt, zato se za njeno sklenitev zahteva dejanska izročitev stvari. Za pravno učinkovitost darilne pogodbe se je po paragrafu 493 ODZ zahtevala stroga obličnost. Vendar pa je napaka v obliki pri ustno sklenjeni darilni pogodbi zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti lahko konvalidirala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019764
KZ-1 člen 45, 45/2, 208, 208/1, 209, 209/1. ZKP člen 340, 340/1-1.
zatajitev - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - zakonski znaki - hramba - pravica razpolaganja - zaupanost stvari - opravljanje gospodarske dejavnosti - pridržna pravica - stranska denarna kazen - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - branje zapisnika o zaslišanju
Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju zatajitve po 208. členu KZ-1 pomeni prilastitev zaupanih stvari. Po stališču pravne literature, je tuja premična stvar storilcu zaupana, ko jo ima na podlagi nekega pravnega naslova, ki pa ne povzroči lastništva stvari (gre za primer pogodbe o hrambi, najemu, transportu in podobno). Pri kaznivem dejanju poneverbe po 209. členu KZ-1, ki predstavlja posebno obliko zatajitve glede na storilca in njegov odnos do zaupanih stvari - te so mu zaupane v zvezi z njegovim delom oziroma pooblastili pri gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, pa je potrebno, da ima storilec na podlagi pooblastil, ki izhajajo iz ustreznih predpisov, splošnih aktov ali odločitev organov upravljanja ali pa iz narave storilčevega dela in njegovi nalog, pravico razpolagati s temi stvarmi. Torej, pogoj za to kaznivo dejanje je, da v okvir storilčevih pooblastil sodi tudi pravica razpolaganja s tujimi premoženjskimi pravicami (na način, da jih storilec prenaša, obremenjuje, spreminja ali razpolaga na drug način).
OZ člen 150, 153, 153/2, 171. ZPrCP člen 42, 42/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odškodninska odgovornost - imetnik motornega vozila - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost (deljena krivda)
Odgovornost lastnika premikajočega se vozila je opredeljeno v določbi člena 150 OZ, ker za škodo odgovarja imetnik vozila.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 28, 29, 78a.. OZ člen 347, 347/1, 360.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače - rok za zastaranje
ZZVZZ v 78.a členu določa, da se med drugim tudi za zavarovance iz 5. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, ki na območju RS opravljajo samostojno poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do poravnave obveznosti lahko ti zavarovanci na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le nujno zdravljenje.
Tožena stranka je izplačilo nadomestila za obdobje od 4. 4. 2010 do 14. 6. 2010 in od 1. 10. 2010 do 26. 10. 2010 zavrnilo ob razlogovanju, da je prišlo do zastaranja terjatve. Po mnenju toženke naj bi namreč triletni zastaralni rok začel teči že prvi naslednji dan po koledarskem mesecu odobrene začasne zadržanosti od dela, torej tedaj, ko bi lahko tožnica prvič terjala nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, če bi imela poravnane prispevke. Pritožbeno sodišče se je v zvezi z vprašanje, ali gre za triletni ali petletni zastaralni rok že izreklo, da te terjatve zastarajo v triletnem zastaralnem roku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020043
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - rok za ugovor - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - dvom v pravdno sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, je pritožbeno sodišče pregledalo priloženo dokumentacijo. Ugotavlja, da grafološka ekspertiza z mnenjem o spornih podpisih tožnice ne vzbuja dvoma o pravdni in procesni sposobnosti tožnice. Sklep zato ni obremenjen s smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZSDP-1 člen 77, 77/1, 78, 78/1.. ZZZDR člen 123, 123/2.. ZUP člen 238.
dodatek za veliko družino
Odločba centra za socialno delo zaradi neupoštevanja dejstva, ki v času odločanja še ni obstajalo, ni nezakonita in tega organ II. stopnje tudi ni mogel ugotoviti.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 241, 241/1, 242, 242/1.. ZJU člen 34, 93.. ZODPol člen 48.. ZNPPol člen 15, 17, 27.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - policist - nedovoljeno dajanje daril
Tožnik je drugemu v zameno, da bi mu uredil pregled in operacijo žene pri zdravniku mimo čakalne vrste, obljubil pomoč pri premestitvi policistke in izvedbo programa varne vožnje za zdravnika. S svojim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer 13. člen pogodbe o zaposlitvi (vestno opravljanje dela), 14. člen pogodbe o zaposlitvi (prepoved škodljivih ravnanj), 33. člen ZDR-1 (vestno opravljanje dela), 34. člen ZDR-1 (spoštovanje delovnih obveznosti), 37. člena ZDR-1 (prepoved škodljivih ravnanj) in 93. člen ZJU (opravljanje dela v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike). Tožnik je huje kršil tudi 15., 17. in 27. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), v skladu s katerim bi moral tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter opravljati druge policijske naloge, če je zaradi nezakonitega dejanja ali splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje. Ravnal pa je tudi v nasprotju s 4. členom Pravil policije, ki določa, da mora uslužbenec delo opravljati vestno, strokovno, zakonito, pravočasno, in skladno s pravili policije, kodeksi etike, zakoni in kolektivnimi pogodbami. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Tožnikovo ravnanje ima tudi vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po prvem odstavku 242. člena KZ-1 (odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Tega namreč stori, kdor osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšno neupravičeno ugodnost pri pridobitvi ali ohranitvi posla ali druge nedovoljene koristi iz prvega odstavka 241. člena KZ-1.
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in razpoložljivo dokumentacijo ter mnenje izvedenskega organa, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da bi pri tožniku ugotovilo popolno nezmožnost za delo in I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - poslovodna oseba - predsednik uprave - razrešitev s funkcije - prenehanje delovnega razmerja
Delodajalec mora, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokazati, da obstojijo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični. Iz obrazložitve izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zato, ker je bil tožnik spornega dne razrešen z delovnega mesta predsednika uprave in mu ni možno zagotoviti drugega delovnega mesta. Tako opredeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni poslovni. Z razrešitvijo potreba po delu predsednika uprave ni prenehala. Tožnik le ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela predsednika uprave, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej razlog nesposobnosti. Drugega poslovnega razloga pa tožena stranka v postopku ni navajala niti dokazovala. Zato je izpodbijana pogodba o zaposlitvi nezakonita.
Rekonstrukcija je ponovitev dejanj oziroma dogajanja v enakih ali bistveno podobnih razmerah, da bi se moglo ugotoviti, ali je do dogodka prišlo na zatrjevani način. Rekonstrukcija kot način dokazovanja v ZPP ni posebej urejena, kar pa ne pomeni, da gre za nedopusten dokaz.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00018919
KZ-1 člen 284, 284/2. ZPP člen 9, 233, 238.
kaznivo dejanje krive izpovedbe - znaki kaznivega dejanja - dolžnost pričanja - zamolčanje dejstev - pomanjkljiv pravni pouk - pravdni postopek - navedbe stranke v postopku - izpovedba stranke
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 lahko v pravdnem postopku ob zaslišanju strank stori tudi stranka, ki se odloči, da bo izpovedovala, a zamolči bistvene podatke, sodišče pa na takšno njeno izpovedbo opre svojo odločitev.
V pravdnem postopku se ločijo strankine navedbe (kot glavnega procesnega subjekta) in strankine izpovedbe (kot dokaznega sredstva) na zaslišanju. Splošna dolžnost pričanja, ki je izraz pravice do sodnega varstva, vsebuje troje dolžnosti: 1) dolžnost odzvati se vabilu na zaslišanje, 2) dolžnost izpovedati in 3) dolžnost govoriti resnico. Pri zaslišanju strank veljajo nekatere izjeme, ki so posledica privilegija zoper samoobtožbo. Za razliko od priče za zaslišanje strank ne veljata prvi dve zgoraj omenjeni dolžnosti. Stranka, ki je zaslišana v dokazne namene, lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja, če bi sebe ali zakonsko določene kategorije njej bližnjih oseb s svojim odgovorom spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali v kazenski pregon. A če se stranka odloči izpovedati, mora govoriti resnico v vsej svoji razsežnosti. To ne pomeni le, da tistemu, kar ve, ne sme ničesar dodati, temveč tudi, da ne sme ničesar zamolčati ali zatajiti ter od tega ničesar spremeniti. Pravica stranke, da odkloni izpovedbo, ne pomeni, da ima pravico zatajiti posamezna dejstva. Stranki, zaslišani v dokazne namene, je mogoče očitati storitev kaznivega dejanja krive izpovedbe z alternativno izvršitveno obliko zamolčanja, kadar je stranka bila voljna izpovedovati. Če predsednik senata v pravdnem postopku opusti svojo dolžnost opozoriti zaslišano stranko, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, krši določbe ZPP, a ne bistveno, kajti ta pravni pouk ni konstitutivne, temveč le opozorilne narave.
sorazmerni del starostne pokojnine - beneficiran staž - sporazum o socialnem zavarovanju z R Srbijo
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Mednarodni sporazum) v zvezi z 27. členom ZPIZ-2. V skladu z 20. členom citiranega Mednarodnega sporazuma se pri pridobitvi, ohranitvi in ponovnem priznanju pravice do dajatev, zavarovalni dobi, ki jo zavarovanec dopolni po pravnih predpisih obeh pogodbenic, seštevata, če se ne nanašata na isto obdobje. V kakšni meri in pod kakšnimi pogoji se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi pogodbenice, v kateri jo je zavarovanec dopolnil, če s sporazumom ni določeno drugače. Prav glede beneficiranega staža sporazum določa drugače. Po 3. odstavku 20. člena Mednarodnega sporazuma se zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici upošteva samo v dejanskem trajanju. Izjema velja le za obdobje, dopolnjeno do 7. 10. 1991, ki se glede na 5. odstavek 35. člena prehodne in končne določbe Mednarodnega sporazuma upošteva po predpisih, ki so veljali v času, ko sta obe pogodbenici uporabljali pravne predpise bivše SFRJ. Slednje velja za zavarovalno dobo s povečanjem oz. t. i. beneficirani staž, dopolnjen pri srbskem nosilcu zavarovanja po razpadu bivše SFRJ, ki ga slovenski nosilec zavarovanja lahko upošteva le do 7. 10. 1991.
stvarna pristojnost - zavarovalno razmerje - nepogodbena odškodninska odgovornost
Za odločanje v tem odškodninskem sporu je stvarno in krajevno pristojno sodišče Okrožno sodišče v Ljubljani. Pritožba pravilno opozarja na določbi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 51.b člena ZPP o pristojnosti v sporih iz zavarovalnih razmerij. Tožnik je tožbo dejansko vložil na sodišče v Ljubljani, zato bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da si je izbral krajevno pristojnost sodišča v Ljubljani. Poleg tega pa iz prvega odstavka 52. člena ZPP, ki določa krajevno pristojnost sodišč v odškodninskih sporih, izhaja, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo strojeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019334
ZZK-1 člen 22, 22/1-2, 27, 27/2, 27/3, 70, 73, 73/2, 98, 99, 99/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba pravnih dejstev - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - pravno-poslovno razpolaganje z nepremičnino
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po svoji vsebini presega učinke (gole) zaznambe pravnega dejstva in upoštevaje le-te v resnici predstavlja obliko (način) pravno-poslovnega razpolaganja z nepremičnino.
Ker gre po mnenju tega sodišča pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po vsebini (učinkih) dejansko za obliko upravičenja v zvezi z nepremičnino (ki je vpisano v zemljiško knjigo), bi bilo potrebno tudi glede tega izrečeno prepoved odtujitve in obremenitve zaznamovati v zemljiško knjigo.
V skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ je za zavarovanje nedenarne terjatve moč izdati vsako začasno odredbo, s katero je moč doseči namen zavarovanja, pri čemer uresničevanje le-tega oziroma ugoditev predlogu (na prepoved razpolaganja/prenosa določenega upravičenja), ki bi bil sicer utemeljen, ne sme biti (pa čeprav gre kot v konkretnem primeru za v zemljiški knjigi vpisana upravičenja) odvisna od načina oziroma od pravno-tehnične izvedljivosti vpisa v zemljiški knjigi. Pri uresničevanju namena zavarovanja ima svoj pomen že sama s strani sodišča izrečena prepoved (določenega razpolaganja/prenosa).
starostna pokojnina - pokojninska osnova - vojaški zavarovanec
Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ne bi smela upoštevati določb ZPIZVZ. Navedene določbe so ključne tako pri upoštevanju zavarovalne dobe prebite v JLA, kot tudi pri odmeri starostne pokojnine, ki jo je tožnik sicer uveljavljal po splošnih predpisih. Do tega vprašanja se je opredelilo tudi že Vrhovno sodišče RS v podobni zadevi. Obrazložilo je, da navedba, da tožnik "ne sodi pod jurisdikcijo ZPIZVZ" je neutemeljena že zato, ker tožena stranka ni odločila o tožnikovi pravici do starostne pokojnine po ZPIZVZ. Tožniku je bila priznana pravica do pokojnine in tudi odmerjena po določbah ZPIZ-1. Trditev, da "določbe ZPIZVZ na tožnika ne morejo imeti učinka" pa so v nasprotju z nadaljnjo trditvijo tožnika, da ZPIZVZ - tudi zanj - ureja priznanje zavarovalne dobe, dopolnjene po vojaških predpisih (peti odstavek 2. člena ZPIZVZ). Tega namreč ZPIZ-1 ne ureja. Pri tem pa tožnik spregleda, da ZPIZVZ na tako priznano zavarovalno dobo veže tudi določitev osnove za to obdobje (prvi odstavek 8. člena ZPIZVZ): ne upoštevajo se dejansko prejete plače, temveč osnove, ki so glede na čin določene v 7. členu ZPIZVZ.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
izvršilni stroški - nagrada in stroški cenilca - več nepremičnin - več cenilnih poročil - zahtevnost mnenja oziroma cenitve
S sklepom z dne 7. 6. 2017 je sodišče prve stopnje odredilo cenitev kar 26 nepremičnin, od katerih se jih 14 nahaja v k.o. X na območju zdraviliškega parka oziroma v bližini hotelskega kompleksa XX, in se med seboj razlikujejo po dejanski rabi oziroma namembnosti (stanovanje, pozidana in gozdna zemljišča). Ostalih 12 nepremičnin se nahaja na Ulici, v najožjem središču mesta Ljubljana, predstavljajo poslovne prostore in se prav tako razlikujejo po namembnosti prostorov (garaža, ambulanta, operacijska, pisarna, garderoba). Navedene nepremičnine ležijo torej na dveh povsem različnih, krajevno oddaljenih lokacijah in se razlikujejo tudi po tem, kaj predstavljajo v naravi, cenilec pa je upoštevaje vse navedeno za vsak posamezen sklop nepremičnin, glede na izbrani način tržnih primerjav, napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in oceno vrednosti. Vse to je napravil za dve različni časovni obdobji, pri čemer ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je za vsak presečni dan posebej (2. 2. 2010 in 16. 2. 2013) napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in ocenil vrednost.
Cenilcu je bila s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena tudi ocena tržne vrednosti celotne medicinske in ostale opreme, ki jo ima družba B d.o.o. zavedeno v registru osnovnih sredstev, in sicer na dan 2. 2. 2010 in 16. 2. 2013. Seznam osnovnih sredstev je obsežen, med osnovnimi sredstvi se je nahajala različna medicinska oprema, oprema poslovnih prostorov in umetniška dela. Tudi pri oceni vrednosti opreme cenilec ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je na vsak dan posebej ocenil opremo kot je izhajala iz seznama osnovnih sredstev.
Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila v konkretnem primeru cenilcu s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena oprava več nalog, ki vsaka zase predstavlja samostojno celoto (trije različni sklopi premoženja, ocenjevani na dva presečna datuma), kar pomeni, da je cenilec dejansko izdelal šest cenitev. Čeprav je sodišče prve stopnje cenilcu izdelavo izvedeniških mnenj odredilo zgolj z enim sklepom in je cenilec za opravljeno delo predložil fizično en dokument, mu ob opisanem pripada nagrada za šest cenitev, in ne zgolj za eno, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
Cenilec je nagrade priglasil v skladu s Pravilnikom in sodišče zato nima niti tehtnih razlogov niti podlage za to, da bi mu namesto priglašenih nagrad za šest zahtevnih cenitev odmerilo nagrado za (eno) zelo zahtevno cenitev. Predvsem je cenilec sam svoje delo ocenil kot zahtevno in ne zelo zahtevno. Tudi sicer na stopnjo zahtevnosti cenitve ne more vplivati število cenitev, ampak je ta odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve, časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih morebitnih dejavnikov
Ker znesek tožnikove invalidske pokojnine presega v 2. alineji 1. odstavka 56. člena ZPIZ-2 določeni cenzus, ni izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj ni mogoče šteti, da bi ga oče do svoje smrti preživljal, ne glede na to, da sta imela skupno stalno prebivališče. Ob takšnem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih aktov utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do družinske pokojnine od spornega dne dalje.