ZPP člen 11, 109, 109/1, 410, 410/1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča - žalitev v vlogi - žalitev sodnika - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - pravica do sodelovanja v postopku - zaupnik otroka - avtoriteta sodne oblasti - svoboda izražanja v sodnem postopku - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Pri presoji, ali je bilo kaznovanje pritožnika nujno v demokratični družbi oziroma ali je bilo s kaznovanjem pritožnika vzpostavljeno sorazmerje med posegom v njegovo pravico do svobode izražanja in koristjo, ki ga je s kaznovanjem pritožnika pridobilo sodstvo v smislu ohranjanja njegove avtoritete in varovanja ugleda, je treba upoštevati okoliščine primera kot celote, pri čemer je še posebej pomembno vprašanje, ali je pritožnikovo sporno sporočilo mogoče razumeti kot način njegove obrambe pravic v sodnem postopku.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Pritožnica nobenega od teh razlogov ne zatrjuje.
ZPP člen 72, 72/6. Sodni red (1995) člen 156, 159.
zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - pooblastila predsednika senata - ponovna predložitev zadeve sodišču druge stopnje po razveljavitvi - dodelitev zadev - zahteva za izločitev sodnikov
Za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev sodnika šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo).
Sodni red določa, da se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje (le) sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda), v primerih, ko je bila zadeva razveljavljena, pa se ob ponovni predložitvi pritožbenemu sodišču praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu (posebno pravilo iz 159. člena Sodnega reda).
nepravdni postopek - odškodnina za zaplenjeno premoženje - pritožba zoper sklep - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
S pritožbo po 357.a členu je udeležencema dana možnost, da izpodbijata oceno sodišča druge stopnje, da bi, če bi samo odpravilo kršitve sodišča prve stopnje, prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe. Pritožnik bi zato moral glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na ugotovljen obseg pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka, utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnik pa v pritožbi navaja le, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv, ker v njem ni natančneje povzeta vsebina njegovega odgovora na pritožbo. Pritožbe po 357.a členu iz tega razloga sploh ni mogoče vložiti.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 25. ZST-1 člen 16, 34. ZPP člen 371.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izredna pravna sredstva - predlog za dopustitev revizije - pravica do dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega sodnega varstva - odločba Ustavnega sodišča - obseg revizijskega preizkusa - odmera sodne takse po ZST-1 - višina sodne takse
Načeloma ni v nasprotju s pravico dostopa do sodišča, če je kot pozitivna predpostavka za vsebinsko odločanje v zadevi predpisano plačilo sodne takse oziroma če se odločanje pogojuje z vnaprejšnjim plačilom sodnih stroškov.
Ne glede na to, da je bil z ZPP-D spremenjen primarni namen revizije kot izrednega sredstva, gre vendarle za pravno sredstvo v rokah strank. Od vsakokratne presoje strank je odvisno, ali bodo preko javnega interesa, ki se kaže v rešitvi za pravni red in sodno prakso pomembnih pravnih vprašanj, zavarovale (tudi) svoje lastne individualne interese v posamičnem sporu; od njih je tudi odvisno, katera vprašanja bodo v svojem predlogu izpostavile kot pravno pomembna. Zato je zakonodajalec smel predpisati tudi takso za postopek s predlogom za dopustitev revizije, in to kljub temu da se v tej prvi fazi postopka o pravnem sredstvu še ne odloča meritorno. Ne gre namreč spregledati tudi pozitivnih (želenih) učinkov sodnih taks, ki so (tudi) v tem, da vsebovan finančni riziko stranke pred opravo procesnih dejanj sili k oceni njihove možnosti za uspeh ter jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih predlogov. Glede na to določbe ZST-1 v postopku odmere takse za postopek s predlogom za dopustitev revizije določajo le način izvrševanja tožničine pravice do sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem in ne posegajo v to njeno pravico.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - izvršilni postopek - dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Zaradi različnosti procesnih položajev 357.a člen ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omeji le na primere, ko višje sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi razveljavilo sklep v izvršilnem postopku, ki nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se tako ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP in ni dovoljena.
pravica do sodnega varstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pooblastila pritožbenega sodišča - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obrazložitev sklepa
Ker gre pri pooblastilu pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi, namesto da bi opravilo pritožbeno obravnavo in samo dokončno odločilo v zadevi, za izjemo, ni pretirana zahteva, da pritožbeno sodišče v takšnem primeru to svojo odločitev tudi obrazloži. Odločitev ne sme biti zgolj formularna (s povzetkom zakonskega pogoja, ki utemeljuje izjemo), marveč vsebinska; torej takšna, da jo sodišče, ki odloča o pritožbi po 357a. členu ZPP lahko hitro (brez zamudnega pregledovanja sodnega spisa) preizkusi.
kaznovanje stranke postopka - žalitev v vlogi - žalitev sodišča - žalitev sodnika - denarna kazen - pravica do izjave v postopku
Pravica do izjavljanja v postopku je priznana v povezavi s pravico do učinkovitega sodnega varstva in se po naravi stvari nanaša na izjave, ki so za odločitev sodišča v konkretni zadevi pomembne. Stranka lahko tudi ostro, odprto in kritično uveljavlja razloge, ki po njenem mnenju kažejo na nezakonitost sodne odločbe. Kolikor pa gre zgolj za splošno in pavšalno izražanje prezira do sodstva ali za osebne napade na sodnika, ki niso povezani z odločitvijo v konkretni zadevi, je očitno, da tovrstne izjave niso namenjene obrambi strankinih pravic oziroma, da k obrambi ne morejo v ničemer doprinesti.
postopek za izdajo začasne odredbe - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je razveljavilo sklep v postopku za izdajo začasne odredbe, ki nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se torej ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357a. člena ZPP in torej ni dovoljena ter jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
nepravdni postopek - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - razveljavitev sklepa - pravica do pritožbe - odprava pomanjkljivosti na drugi stopnji
Pritožnik bi moral upoštevajoč obseg ugotovljenih pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh razlogov pa pritožba sploh nima. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera sodišče druge stopnje, če bi samo odpravilo kršitve, prekomerno poseglo v predlagateljičino pravico do pritožbe.
ZPP člen 406. ZMZPP člen 68, 96, 97, 100, 110. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 1.
priznanje tuje sodne odločbe - zakonski spor - preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - izključna pristojnost slovenskega sodišča - predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe - sodelovanje v postopku - vsebinski preizkus sodbe - pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Bosno in Hercegovino
Kaj so zakonski spori, določa ZPP v prvem odstavku svojega 406. člena: to so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Vse druge pravde, ki sicer izvirajo iz zakonske zveze, niso zakonske pravde - to velja tudi za premoženjske spore med zakoncema in za spore glede preživljanja (nekdanjega) zakonca, ki se obravnavajo v rednem pravdnem postopku in ne po pravilih poglavja ZPP o postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki. Posledično tudi v postopku priznanja tuje sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o preživnini za nekdanjega nepreskrbljenega zakonca, uporaba 68. člena ZMZPP ne pride v poštev.
Vrhovno sodišče je določbo 357. a člena ZPP razlagalo tako, da je zavzelo stališče, da je pritožba dovoljena tudi v tistih postopkih, v katerih se ZPP uporablja smiselno, pa v njih sodišča vedno odločajo s sklepi, če je izpodbijani sklep po svoji naravi ekvivalenten sodbam, izdanim v pravdnem postopku. To pomeni, da dokončno urejajo pravno razmerje med udeleženci postopka.
Očitno je, da je sodišče pred tem storilo računsko pomoto in od celotnega vtoževanega (pa s prvostopenjsko sodbo zavrnjenega) zneska v točki I/3 (1.109,04 EUR) odštelo na drugi stopnji priznani znesek (347,64 EUR) ter prisodilo razliko, namesto da bi prisodilo samo znesek 347,64 EUR. Navedeno računsko napako in zato napačno zapisan znesek v izreku sodbe je sodišče smelo odpraviti.
ZMZPP člen 95, 96, 96/1, 96/2, 100, 110. ZPP člen 103, 224. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 10.
Vročanje sodnih pisanj med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo, se je v obdobju, ko so bile sporne vročitve opravljene (v letih 2010 in 2011) izvajalo skladno s Haaško konvencijo. Ta v 10. členu določa, da je v državah, ki temu ne nasprotujejo, vročanje mogoče (tudi) neposredno preko pošte.
Pravilnosti izdanega potrdila o pravnomočnosti v postopku priznavanja tuje sodne odločbe ni mogoče preverjati. To se presoja po pravu države, v kateri je bilo izdano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00014468
ZPP člen 437. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2a, 39, 45, 45/1a, 51, 51/1, 53. ZIZ člen 55.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pojem sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - plačilni nalog - praksa SEU - začasno izvršljiv plačilni nalog - javni red - prekinitev postopka
Sodna odločba je vsaka odločba, ki jo izda sodni organ (sem ne sodijo le odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja). Uredba Bruselj I bis v točki a) 2. člena to izrecno tudi določa.
Prekinitev postopka je izjema od načela izvršljivosti sodbe, izvršljive v državi članici izvora, zato zahteva restriktivno razlago. Namenjena je uravnoteženju dolžnikovega položaja z možnostjo, da se ta izjemoma, kadar je to nujno potrebno, s prekinitvijo posebej varuje. Cilj tega ukrepa je namreč v tem, da se stranko, zoper katero se zahteva izvršitev, obvaruje pred škodo, ki presega nevšečnosti, ki redno spremljajo izvršbo. Pavšalen očitek pritožnika, da bi sodišče postopek moralo prekiniti, ne zadošča.
Pritožba iz 357. a člena ZPP ni dovoljena v primerih, ko višje sodišče v pravdnem postopku razveljavi sklep sodišča prve stopnje. Ob smiselni uporabil določb ZPP enako velja za ekvivalentne sklepa iz izvršilnega postopka.
izločitev sodnika - pravica do pritožbe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Drži sicer, da o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa ZPP v šestem odstavku svojega 72. člena določa tudi, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji.
izločitev sodnika - višji sodnik - nezadovoljstvo z delom sodnika
Tudi če bi bilo res, da so bile v prejšnjem pritožbenem postopku podane procesne kršitve, napačno uporabljeno materialno pravo, ali sprejeta napačna dokazna ocena na morebitni pritožbeni obravnavi, to še ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke.