Način določitve preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, ni v takem nasprotju z našo zakonsko ureditvijo (določbami ZZZDR) in ne kaže na take razlike, da bi ne bili izpolnjeni pogoji za priznanje ukrajinske sodbe. Tudi v Republiki Sloveniji je eno temeljnih pravnih načel varstvo otrok, zato zgolj drugačen način določanja preživnine (katere višina se nadalje ugotavlja v okviru izvršilnega postopka) ne posega niti v temeljne principe slovenskega pravnega reda niti načelno zakonsko ureditev v zvezi s tematiko določanja preživnin za otroke niti ne kaže na bistveno razliko med zakonodajama obeh držav.
izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - obrazložitev predloga
Po določilu četrtega odstavka 72. člena ZPP mora stranka v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. V obravnavanem primeru je pritožnik v predlogu za izločitev z dne 11. 3. 2014 navedel zgolj, da je po njegovih informacijah višja sodnica prijateljica s tožnico, kar pa, kot je to pravilno že ugotovilo Višje sodišče v Kopru, ne zadostuje, saj mora predlagatelj še posebej, kadar navaja okoliščino za odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP, le-to konkretno navesti.
V sporu, ki ga je vodila nasprotna udeleženka kot tožnica, pri čemer je hrvaško sodišče odločilo tudi o njeni pritožbi in jo zavrnilo, je takšna odločitev skladna z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije.
Sodišče mora nameniti posebno skrbnost temu, da bi njegovo procesno vodstvo pri strankah ne povzročilo zastraševalnega učinka (takoimenovan chilling effect), zaradi katerega bi bila stranka omejena v srčiki pravice do izjavljanja pred sodiščem, s čimer bi bilo ogroženo učinkovito in resnično varstvo njenih pravic.
Pri vprašanju, ali konkretno izjavljanje stranke v resnici ogroža avtoriteto sodstva, se je treba vprašati, ali bi množično dopuščanje tovrstnega izražanja pred sodišči ogrozilo ugled in avtoriteto sodstva do te mere, da bi bila realno ogrožena vladavina prava in s tem načelo pravne države.
Vsebina konkretne pritožnikove izjave je po prepričanju Vrhovnega sodišča takšna, da je zaradi varstva avtoritete sodstva ni mogoče tolerirati. Bistvo njegove kritike namreč ni razprava o stvari sami (ad rem), marveč gre za preskok k razpravi o predstavnikih sodišča (ad personam). Ker takšna razprava za varstvo pritožnikovih pravic in interesov v sodnem postopku sploh ni potrebna in koristna, od nje ostane le še žaljivost sama in torej v pravno sredstvo ne sodi.
Pritožbeni očitki ne ponudijo argumentov, ki bi za odločitev o preživnini odrezali pristojnost sodišču v BIH. Celo nasprotno, pritožnik se sklicuje na drugo odločbo sodišča v Bihaču, ki ni predmet postopka in v kateri naj bi mu bilo naloženo plačevanje preživnine v nižjem znesku. Vprašanje dejanskega plačila preživnine je okoliščina, ki jo bo pritožnik lahko uveljavil v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku.
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjega sodnika je torej tožnikovo nezadovoljstvo z njegovim postopanjem v tisti zadevi in rezultatom tistega postopka ter z njegovimi pravnimi stališči, izraženimi v odločbi. To ne pomeni izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP; stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.
ZPP člen 202, 202/2, 385, 385/4, 392, 393, 393/1, 393/2. URS člen 14, 22, 33.
sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - uveljavljanje ničnosti - podpisnik poravnave - tretja oseba - poseg v pravice tretjih - učinkovito sodno varstvo - poseg v ustavno varovane pravice - pravna praznina - ocena ustavnosti - delitev oblasti - presoja ustavnosti
S tem, ko je zakonodajalec uvedel tožbo za razveljavitev sodne poravnave kot izredno pravno sredstvo, ni pa istočasno določil, da je mogoče to tožbo vložiti tudi iz ničnosti razlogov, pavice vložiti to pravno sredstvo pa tudi ni priznal osebam, ki niso podpisniki sodne poravnave, če sodna poravnava poseže v njihov pravni položaj, je po oceni Vrhovnega sodišča ob tem, da te osebe nimajo druge možnosti učinkovitega pravnega varstva, prekomerno posegel v njihov pravni položaj. Zaradi navedenega je v pravnem sistemu nastala pravna praznina, ki je sodišče ne more samo zapolniti. Zato je postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 392. člena ZPP oziroma pravne ureditve sodne poravnave kot celote.
URS člen 22. ZPP člen 5, 12, 285. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - javni red - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do udeležbe v postopku - načelu pomoči prava neuki stranki - obojestransko zaslišanje strank - prestajanja zaporne kazni
Pritožnik je v izvornem postopku v pritožbi trdil, da na glavno obravnavo ni mogel priti, ker je bil v zaporu. Trdil je še, da uprava zaporov brez sodne odredbe zapornikov ne pripelje na sodišče. Pritožbeno sodišče je te navedbe ignoriralo. S takšno kršitvijo omenjena sodba nasprotuje 22. členu Ustave.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 111. ZNP člen 37. ZPP člen 365, 365-2.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba srbskega sodišča - vročitev sodnih pisanj - pravica do sodelovanja v postopku
V skaldu s sodno prakso Vrhovnega sodišča je dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, na strani nasprotne stranke, ki mora dokazati napako v tuji odločbi. Izvedenca grafološke stroke, ki bi po trditvah nasprotnega udeleženca lahko ugotovil, da se podpisi na vročilnicah o prejemu sodnih pisanj v postopku pred srbskim sodiščem razlikujejo od njegovega, ki zato v skladu s tako razporeditvijo dokaznega bremena moral predlagati sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0018611
ZPP člen 106, 106/1, 106/2, 108, 108/6, 335, 336, 343, 343/3. ZNP člen 37. ZMZPP člen 109, 109/3, 111.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - ugovor - nepopolna vloga - obvezne sestavine pritožbe - priloge - listine - število predloženih vlog ali prilog - poziv za predložitev - umik priloge k vlogi - zavrženje vloge - razlaga zakona - prekomeren poseg
PO stališču pritožbenega sodišča ustavno skladna razlaga narekuje takšno razlago določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, da se priloga, ki tudi po pozivu sodišča ni priložena v zadostnem številu izvodov, šteje za umaknjeno, medtem ko sodišče vloge, h kateri je ta priloga priložena, zgolj zaradi pomanjkljivosti (tj. nezadostnega števila izvodov priloge) ne zavrže.
ZPP v prvem odstavku 105.a člena določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe (in drugih tam navedenih vlog) plačana sodna taksa. Posledica opustitve plačila sodne takse je določena v tretjem odstavku istega člena zakona: šteje se, da je vloga (v konkretnem primeru pritožba) umaknjena.
ZArbit člen 9, 9/2, 14, 14/4, 14/5. ZNP člen 7, 21, 37.
nepravdni postopek - arbitraža - imenovanje arbitra - lista arbitrov - stroški arbitražnega postopka - pristojnost sodišča - dogovor strank
Sodišče z listo arbitrov res ne razpolaga, ampak to ni (ne more biti) ovira za imenovanje arbitra v skladu z določbo 14. člena ZArbit, ki določa pristojnost sodišča za to v primeru, če se arbitraža ne more konstituirati. ZArbit, ki določa tipična in v praksi preverjena pravila o imenovanju arbitrov, ki omogočajo imenovanje neodvisnih in nepristranskih arbitrov z ustreznimi strokovnimi ali poslovnimi izkušnjami in kvalifikacijami ter znanjem jezika.
prekinitev postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek se je že nadaljeval, zato ugoditev pritožbi pritožnici ne bi prinesla pravne koristi oziroma njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
ZPP člen 70, 70-5, 71, 71/1. ZMZPP člen 109. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 32, 36, 38, 45, 45/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - plačilni nalog - pojem sodne odločbe - praksa SEU - odločba tujega sodišča - javni red - začasno izvršljiv plačilni nalog - potrdilo o izvršljivosti - ugovor - sestava senata
Nobene ovire ni za to, da v senatu, ki odloča o ugovoru, ne bi sodeloval sodnik, ki je izdal predhodni sklep.
Izvršljiva sodna odločba je vsaka izvršljiva odločba po pravu države članice, v kateri je izdana, in jo izda sodni organ, ter se ne nanaša samo na odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi na odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja.
Učinek priznanja odločitve, v kateri je preživnina za mladoletnega otroka po višini določena na drugačen način (v odstotku mesečnega dohodka preživninskega zavezanca), kot bi to storilo slovensko sodišče po določbah ZZZDR (v opredeljenem denarnem znesku), ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Okoliščine, ki jih navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, kažejo na spremembo okoliščin, ki jih je imelo sodišče pred očmi pri določanju višine preživnine, kar pa ni ovira priznanju tuje sodne odločbe. Za prilagoditev višine preživnine spremenjenim razmeram so namreč upravičencem in zavezancem namenjene drugačne pravne poti.
Tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe med tožencema v obravnavani pravdi predstavlja le vmesni ugotovitveni zahtevek. Ta zaradi prejudicialnosti do glavnega (izbrisnega) zahtevka ne obremenjuje ne tožencev ne sodišča, zato uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP).Ta mora biti podan glede glavnega predmeta spora, ki je v konkretnem primeru oblikovalna (izbrisna) tožba, za katero se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati.
Naknadna in povratna prekinitev pravdnega postopka do odločitve v upravnem postopku, ki je bil pred tem že prekinjen prav zaradi odločitve v tej pravdi, ni dopustna.