ZMZPP člen 4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-3.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - mednarodna pogodba med R Slovenijo in R Hrvaško - obveščenost odsotne stranke o postopku
Toženec je imel tudi dovolj časa za odgovor in pripravo na narok, tako da je pogoj iz 3. točke 21. člena ZMZPP izpolnjen.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku
Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih pričakuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevatnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti. In tožnik je s pisanjem, ki ga je pritožbeno sodišče sankcioniralo, to mejo nedvomno prestopil.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2.ZMZPP člen 96, 96/1, 98, 98/1, 108, 109, 109/4, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - načelo kontradiktornosti
Okoliščine, ki bi napotovale na retroaktivno uporabo Uredbe v skladu z njenim drugim odstavkom 66. člena, niso podane, zato mora preizkus, ali je mogoče priznati tujo sodno odločbo, v konkretnem primeru temeljiti na določilih ZMZPP.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 34, 35, 41, 43.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba Uredbe sveta (ES) št. 44/2001
V smislu 1. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 gre za civilno in gospodarsko zadevo, ker je podlaga obveznosti prodajna pogodba in obveznost kupca plačati kupnino. Nasprotni udeleženec ni zatrjeval prisotnosti javnopravnih elementov niti dejstev, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod izjeme iz drugega odstavka 1. člena.
izločitev sodnika - dopolnitev sodbe - postopek iz razmerij med starši in otroki - načelo oficialnosti
Pritožbeno sodišče pred odločitvijo o zadevi lahko predlaga sodišču prve stopnje, da izda še morebitne dopolnilne odločitve in nato sočasno odloči o pritožbah v celotni zadevi. S tem ni prizadeta neodvisnost sodnika prve stopnje, niti ni utemeljen dvom v pristranskost sodnika pritožbenega sodišča.
Ker pritožnica izrecno navaja, da pravdni stranki nista predlagali dopolnitve sodbe, je treba pojasniti, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz razmerij med starši in otroki, v katerem je zaradi varstva otrokovih koristi posebej poudarjeno načelo oficialnosti. To pomeni, da sodišče ni vezano samo na zahtevke pravdnih strank temveč odloči po uradni dolžnosti tudi brez postavljenega zahtevka.
Kadar okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika niso izkazane, izločitvene zahteve ni mogoče utemeljevati s stališčem, da je bila grajana sodna odločitev pravno napačna. Morebitno zmotno pravno presojo ali presojo, sprejeto v postopku, v katerem so bile kršene procesne določbe, je namreč mogoče izpodbijati z rednimi, pa tudi (če so podani ustrezni pogoji) z izrednimi pravnimi sredstvi
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (96. člen ZMZPP), ne pa tudi opustitev vročitve sodbe prve stopnje. Morebitna opustitev vročitve sodbe prve stopnje je sicer ovira za nastop pravnomočnosti sodbe, vendar pa se v postopku priznanja pravilnost izdanega potrdila o pravnomočnosti ne more preverjati.
priznanje tuje sodne odločbe - identiteta predloga za priznanje in tuje sodne odločbe - izvršba - pravni naslednik
Nasprotni udeleženec v obravnavanem postopku je družba D. d.o.o. V tej fazi postopka ni več sporno, da se sodba Delovnega sodišča v Münchnu 30 Ca 14169/01 z dne 7.11.2001 glasi na toženo stranko D. GmbH. Ker gre za dva subjekta, ne obstoji identiteta med sodbo, katere priznanje se zahteva, in predlogom z dne 7.10.2003, naperjenim zoper D. d.o.o.,
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 23.ZPP člen 70, 70/1-5, 339, 339/2-2, 353.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroci - Uredba Sveta ES 2201/2003 - pridržek javnega reda - razgovor z otrokom - izločitveni razlog
Točka b 23. člena Uredbe Sveta ES št. 2201/2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo daje podlago za zavrnitev zahteve za razglasitev izvršljivosti odločbe o starševski odgovornosti, če položaj otroka v postopku izdaje te odločbe ne bi bil skladen z bistvenimi procesnimi načeli države, s kateri se priznanje zahteva. Ker iz odločbe italijanskega sodišča, ki je predmet tega postopka, izhaja, da je svetovalni organ, ki je bil vključen v postopek, opravil razgovor s hčerjo udeležencev v tem postopku, navedena ovira za razglasitev izvršljivosti ni podana.
Samo dejstvo ovadbe, vložene v zadevi, ki ni povezana s sporno izvršilno zadevo in ki ne more izkazovati kazenske odgovornosti ovadenega, pri javnosti ne more ustvariti vtisa, da je omajana sodnikova nevtralnost.
sodnik – naravni sodnik – zakoniti sodnik – zahteva za izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev
Določba drugega odstavka 72. člena ZPP o časovni omejitvi možnosti uveljavljanja zahteve za izločitev sodnika glede na stadij postopka je jasna in ne terja nobene razlage; po naravi stvari je logično utemeljena z nesmiselnostjo izločevanja sodnika po tem, ko je o stvari že odločil. Problem, ki ga načenja pritožnik, je namišljen, saj od trenutka, ko stranka zve za okoliščine, ki bi utegnile povzročiti suspektnost sodnika, zanjo ni nobenih ovir za (vnaprejšnje) izločevanje takega sodnika – neodvisno od tega, kateri sodnik (sodniki) je (so) naravni sodnik(i) v konkretni zadevi po (tudi sicer) vnaprej določenih in znanih pravilih. Ker je pritožnik zahteval izločitev sodnika v stadiju postopka, v katerem te možnosti ni več imel glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZPP, je izpodbijana odločitev pravilna.
Že zaradi narave sodnega odločanja v nobenem primeru ne more biti odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije. To stališče se lahko v drugi povezani zadevi ob dodatnih okoliščinah in/ali dodatnih pravnih argumentih tudi spremeni, vendar spremenjeno stališče ni razlog za izločitev sodnika. Stranka lahko tako stališče izpodbija samo v predpisanih pravnih sredstvih.
Po 95. členu ZMZPP mora vložnik zahteve za priznanje tuje sodne odločbe zahtevi priložiti to odločbo ali njen overjeni prepis in priložiti potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma državnega organa o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Navedeno predstavlja pozitivno predpostavko, ki mora obstajati, da se tuja sodna odločba lahko prizna. Tej zahtevi pa predlagateljica ni zadostila.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke – sklenitev sodne poravnave
Očitek v pritožbi, ki implicira, da se je sodnica brez proučitve zadeve želela „rešiti spisa“ in s strankama opraviti „po kratkem postopku“, ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča. Spričo dejstva, da ni v ničemer stvarno povezan z vsebino pritožbe, je njegov namen izraziti omalovaževanje do sodne veje oblasti.