priznanje tuje sodne odločbe - sistem omejenega preiskusa tuje odločbe
Trditev nasprotnega udeleženca, da izvršitev tuje sodbe ne bo mogoča, ker predmeta sodbe ne proizvaja več, ni pravno odločilna. Ne gre za izvršitev tuje sodne odločbe, ampak samo za njeno priznanje, za katero velja sistem omejenega preizkusa v smislu določb 94. do 107. člena ZMZPP. Ta preizkus je pokazal, da niso podane ovire za priznanje sodne odločbe.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti sodbe
Po 95. členu ZMZPP je mogoče priznati tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis, če je priloženo potrdilo o pravnomočnosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Na to je bil predlagatelj opozorjen že v sklepu Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2001, izrecno pa ga je na to opozorilo še sodišče prve stopnje. Po tem je sicer res predložil ustrezno dokumentacijo v zvezi s sodbo na podlagi pripoznave, ni pa predložil potrdila o pravnomočnosti sklepa Občinskega sodišča v Novem Pazarju pod opr. št. I. br. 2323/91 z dne 11. 9. 1991, ki je bil že prej predložen v originalu, toda prevod odločbe ne vsebuje zaznamka o pravnomočnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da predlagatelj tega potrdila ni predložil.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča ZRJ - preživnina - določitev preživnine v odstotku od plače - javni red
Same višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Dolžnik je sodniku očital, da sodniške funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakoni, temveč jo organizirano krši s kaznivimi dejanji, kar je po presoji sodišča žaljiv očitek. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba namreč upoštevati čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je žalitev namenjena, medsebojne odnose tožene stranke in oškodovanca ter druge okoliščine primera. Očitanje kaznivega dejanja izraža negativno vrednostno sodbo. Tak očitek v naši družbi nedvomno posega v čast in ugled prizadetega. Ker se očitek nanaša na delo sodnika, ki je še posebej občutljivo, je tak očitek še hujši. Dolžnikovo izgovarjanje, da ga je zapisal pri obrambi svojih pravic, na samo presojo žaljivosti ne more vplivati, saj se morajo stranke v postopku dostojno vesti in sodniki niso dolžni prenašati sramotitve in žalitev. Tožnikove besede tudi niso izražanje resne kritike, temveč žaljivo posploševanje in etiketiranje.
izločitev sodnika - predlog za izločitev višjih sodnikov
"Tožnikov antikorupcijski predlog predsedniku Višjega sodišča v Ljubljani za suspenz, uvedbo disciplinskega postopka in razrešitev s funkcije višjih sodnikov ..." (tako je označena točka 2 v tožnikovi vlogi z dne 13.2.2003) sicer res ne omenja zahteve za izločitev omenjenih sodnikov. V povezavi z nadaljnjim pisanjem v tej vlogi pa bi temu predlogu lahko pripisali tudi zahtevo za izločitev.
ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 95, 95/1, 111. Codice di procedura civile člen 282, 324.
priznanje tuje sodne odločbe - italijanska sodna odločba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev sodne odločbe - opustitev vročitve - možnost sodelovanja v postopku - potrdilo o pravnomočnosti po italijanskem pravu - pravnomočnost - izvršljivost - začasna izvršljivost
Nasprotnemu udeležencu hkrati s sklepom o priznanju tuje sodne odločbe ni bila vročena overjena fotokopija te odločbe, kar ne izhaja samo iz njegovih pritožbenih trditev (enako je zatrjeval že v ugovoru), ampak tudi iz povratnice v spisu. Zato je v pritožbi (in že prej v ugovoru) lahko le ugibal, s kakšnimi potrdili je tuja sodna odločba opremljena in kakšna je njihova vsebina. S takšnim ravnanjem mu je bila znatno zožena možnost obravnavanja pred sodiščem, predvsem pa polna utemeljitev ugovora.
V tej zadevi je treba vprašanje pravnomočnosti presojati po italijanskem pravu.
Razlike med pravnomočnostjo in izvršljivostjo po italijanskem pravu pa so znatno večje kot po slovenskem pravu. Mnoge zakonske določbe italijanskega civilnega procesa omogočajo izvršljivost (na primer nespornih delov obveznosti) že med postopkom na prvi stopnji, poleg tega pa je drugače urejena izvršljivost ob sami izdaji sodne odločbe prve stopnje. Po 282. členu Codice di procedura civile sodišče že v sami sodbi podeli začasno izvršljivost, torej že pred vročitvijo sodbe strankam in seveda tudi pred eventuelno vložitvijo pritožbe. Prav na ta člen pa se sklicuje italijansko sodišče v sodbi na 9. in 10. strani, ko izreka sodbo za začasno izvršljivo med strankama. Na možnost začasne izvršljivosti je nasprotni udeleženec opozarjal že v ugovoru, vendar sodišče na to ni odgovorilo. Predvsem pa sodišče zapisa žiga na zadnji strani sodbe ni presojalo po 324. členu italijanskega zakonika o formalni pravnomočnosti.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost tuje sodne odločbe - izvršljivost - potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe po avstrijskem pravu
Ker naš pravni red v 95. členu ZMZPP za priznanje tuje sodne odločbe zahteva potrdilo o pravnomočnosti, avstrijski pravni red pa predložitev takega potrdila omogoča, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za priznanje materialnopravno pravilna. Predlagateljica kljub večkratnemu pozivu sodišča zahtevanega potrdila ni predložila in zato ni izpolnila zahtevanega pogoja za priznanje tuje sodne odločbe.
ZNP člen 4, 37.ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 111.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - vročitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe
V skladu s pravico do izjave v postopku bi moralo sodišče predlagatelju postopka vročiti odgovor nasprotnega udeleženca, v katerem je zatrjeval, da mu v postopku pred tujim sodiščem ni bila dana možnost sodelovanja.
Namen priznanja tuje sodne odločbe je v njenem učinkovanju na teritoriju RS. Uporaba tuje sodne odločbe zgolj v dokazne namene v drugem postopku ne more služiti kot podlaga za postopek priznanja.
ZNP člen 4, 37.ZPP člen 339, 339/2-8, 354, 354/1.ZMZPP člen 96 - 101.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost sodelovanja pred sodiščem - vročitev ugovora zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbo šele s sklepom
Kontradiktornost v postopku mora biti zagotovljena tudi v postopku ugovora proti odločitvi o priznanju tuje sodne odločbe (4. člen ZNP, 8 točka drugega odstavka 339. člena ZPP, prvi odstavek 354. člena ZPP, 96. do 101. člen ZMZPP).
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2. ZPP (1977) člen 141, 183. Sodni red člen 92, 92/1, 92/2.URS člen 22, 62. Pogodba med FLRJ in R Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 7, 8, 11, 14.
priznanje tuje sodne odločbe - možnost sodelovanja v postopku - prevod tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - napake v postopku na podlagi zaprosila
Dejstvo, da naše sodišče kot zaprošeno sodišče nasprotnega udeležnca ni pravilno vabilo za sprejem sodnih pisanj (tožbe in poziva k odgovoru nanjo), ko pa mu je osebno vročilo pisanja, ga ni poučilo, da sme odkloniti sprejem, ker pisanja niso v slovenskem jeziku ali prevodu, pomeni takšno nepravilnost v postopku, da mora sodišče zavrniti priznanje tuje zamudne sodbe. Pravilnost vročitve sodnega pisanja avstrijskega sodišča se presoja po naših predpisih. Naše sodišče vzame v postopek prošnjo avstrijskega sodišča, čeprav pisanje ni v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod.
zloraba procesnih pravic - denarna kazen - žalitev v vlogi
Toženčevega izražanja v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje ni mogoče označiti samo za preprosto izražanje in grajo sodbe sodišča prve stopnje. Gre za izrazito žaljivo izražanje z izkazanim zaničevalnim namenom. Sodišče je korektno in na celi strani povzelo posamezne zaključene sklope toženčeve pritožbe, ki presojo o zaničevalnem namenu zanesljivo potrjujejo. Zato ni mogoče pritrditi toženčevemu stališču, da se je v obrambi svojih pravic, torej pri izpodbijanju zanj neugodnega dela sodbe sodišča prve stopnje, lahko in upravičeno tako izražal. Toženec bi lahko in bi moral svojo pritožbo utemeljevati s tehtnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ne pa z množico žaljivih izrazov, ki so že sami po sebi objektivno žaljivi in celo poniževalni.
G. F. v pritožbi ne nastopa kot udeleženka, proti kateri je bil postopek pravnomočno ustavljen s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, temveč kot udeleženka, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. G. F. ima kot žena pokojnega A. F. in zakonita dedinja po določilu prvega odstavka 19. člena ZNP status udeleženke. Zato ji mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se vključi v postopek, da v njem sodeluje in brani svoje interese. Po določilu prvega odstavka 20. člena ZNP lahko udeleženka ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo, kar je G. F. storila s pritožbo z dne 26.11.2001, ki jo je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo.
Upnik v pritožbi pravilno trdi, da sta bili v izvršilnem postopku dovoljeni dve izvršilni sredstvi, ki sta različni in med seboj nista povezani. Predlagana in dovoljena izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje nima podlage v ustavno sporni (oziroma celo ugotovljeno protiustavni) določbi prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Zato glede tega dela predlagane in dovoljene izvršbe ni nobene podlage za prekinitev izvršilnega postopka. Že iz tega razloga je bilo treba upnikovi pritožbi ugoditi.
izločitev sodnikov pritožbenega sodišča - dvom v nepristranskost sodnika
Nestrinjanje katerekoli od strank z rezultatom pravnomočno končanega sodnega postopka ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. To velja tudi za primer, ko je predlagana obnova pravnomočno končanega postopka.
priznanje tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - delitev skupnega premoženja - pojem javnega reda
Vprašanje delitve konkretnega skupnega premoženja ne more biti stvar javnega reda Republike Slovenije. Odločitev nemškega sodišča ne nasprotuje temeljnim ustavnim načelom Republike Slovenije ali njenim prisilnim predpisom. Sodna praksa, ki se oblikuje o posameznih vprašanjih izven pravkar navedenih okvirov, ni del javnega reda v smislu 100. člena ZMZPP.
zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - obnova postopka - pooblaščenci - pravniški državni izpit - status odvetnika - pravno mnenje
Pooblaščenec, ki ima pravniški državni izpit, ni upravičen vložiti za stranko, ki jo zastopa, izredno pravno sredstvo. Samo odvetnik je lahko pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (tretji odstavek 86. člena ZPP). To velja tako za revizijo, kot za predlog za obnovo postopka. S potrdilom o opravljenem izpitu pooblaščenec ni izkazal statusa odvetnika, ki ga edini upravičuje, da kot pooblaščenec zastopa stranko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
ZMZPP člen 58, 64, 64/1, 67, 97, 97/1, 97/2. ZUKZ člen 60, 60/1.
priznanje tuje sodne odločbe - stvarna pravica na nepremičnini - premoženjska razmerja med zakoncema - izključna pristojnost - forum rei sitae - forum patrimonii
Tuje sodišče ni pristojno odločati o stvarni pravici na nepremičnini, ki je v naši državi, čeprav je ta del skupnega premoženja zakoncev, o katerem se odloča pred tujim sodiščem. Zato tuje sodbe glede takšne nepremičnine ni mogoče priznati.