DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023138
SPZ člen 72, ZOdvT člen 21, 21/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 154, 154/2, 284, 284/4, 285, 319, 319/2. ZST-1 člen 19. ZZZDR člen 51, 51/2, 57.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev deležev - kupnina prodanega skupnega premoženja - spreminjanje oblike skupnega premoženja - plemenitenje skupnega premoženja - postavitev ugotovitvenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - res iudicata - vrednost predmeta spora
Sodišče prve stopnje je v zadostni meri opravilo materialno procesno vodstvo in je s strankami razpravljalo o vseh vidikih spora, stranke pa so zastopali pooblaščenci odvetniki, namena materialnega procesnega vodstva pa ni mogoče razumeti v takšnem obsegu, da bi zajemalo še pomoč prava neukim strankam v smislu 12. člena ZPP.
V obravnavanem primeru je tožnik navedel vrednost spornega predmeta 40.100,00 EUR. Čeprav je bil s sodbo ugotovljen obseg skupnega premoženja v bistveno višji vrednosti, pa sodišče prve stopnje ni imelo pooblastila iz tretjega odstavka 44. člena ZPP za korekturo sporne vrednosti, saj sprememba ne bi vplivala ne na stvarno pristojnost, kakor tudi ne na pravico do revizije.
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/7, 12/8, 12/8-3, 12/9.
izvrševanje kazni zapora - zapor ob koncu tedna - predlog direktorja zapora - izvršitev preostanek kazni zapora v zavodu
Zakonodajalec sicer ni preciziral kateri dokazni standard mora biti izpolnjen, da dejanje iz osmega odstavka 12. člena ZIKS-1 lahko opredelimo kot takšno, ki ima znake kaznivega dejanja. Zgolj na podlagi vložene ovadbe pa prav gotovo sodišče še ne more soditi o tem ali ima določeno obsojenčevo dejanje znake kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, lahko naznani vsakdo. Naznanitev kaznivega dejanja oziroma kazenska ovadba tako pomeni le obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zato stoji sodišče druge stopnje na stališču, da mora biti obsojenčevo dejanje, ki naj bi bilo podlaga za odločitev, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu, predmet sodne presoje. Le sodišče lahko oceni, ali ima določeno ravnanje zanke kaznivega dejanja ali ne. Pri tem pa mora biti kot zahtevani dokazni standard izkazan utemeljen sum.
ZUPUDPP člen 53. ZNP člen 168. OZ člen 302. ZUreP-1 člen 104.
Sodni depozit - razlastitev
Sklicevanje pritožnice na 53. člen ZUPUDPP ni uspešno. Gre za člen, ki nosi naslov: Odškodnina zaradi razlastitve ali omejitve lastninske pravice, ter je v prvem odstavku določeno, da če se skladno z določbami ZUreP-1 nepremičnina ne razlasti proti nadomestilu v naravi, pač pa proti odškodnini, se ta določi na način... V drugem odstavku pa je v primeru, če tako določene odškodnine razlastitveni zavezanec oziroma lastnik noče sprejeti, dana možnost razlastitvenemu upravičencu, da svojo obveznost izpolni s položitvijo odškodnine pri sodišču. V konkretnem primeru pa se nepremičnina ni razlastila proti odškodnini, saj sporazum o odškodnini (ali o nadomestilu v naravi) še ni bil sprejet. O tem bo odločalo sodišče v nepravdnem postopku, ko bo odločilo bodisi o nadomestilu v naravi, bodisi o odškodnini.
ZZK-1 člen 31,40,148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - obrazloženost sodne odločbe - listina kot podlaga za vpis
Ključno vprašanje, ali je podana identiteta med nepremičnino, pri kateri je predlagan vpis in nepremičnino, navedeno v listinah, ki so podlaga za vpis.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004645
ZKP člen 167, 167/1, 168, 168/3, 186. KZ člen 217, 217/1, 217/1-2.
oškodovanec kot tožilec - zahteva za preiskavo - utemeljen sum
Med ostalimi predpisanimi sestavinami morajo biti v zahtevi za preiskavo navedene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, saj je moč v skladu z določbo prvega odstavka 167. člena ZKP preiskavo zoper določeno osebo začeti le ob predpostavki tega zahtevanega dokaznega standarda.
Utemeljenost suma se mora nanašati na kaznivo dejanje z vsemi njegovimi elementi, vključno s krivdo.
Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 83, 83/1.ZD člen 6., 176.
ugotovitev obstoja dedne pravice - kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika - uporaba Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
Za določanje in uporabo prava v zvezi z dedno pravico (določitev upravičencev do dedovanja) se uporablja Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (nadalje Uredba o dedovanju). Citirana Uredba tako za uporabo prava uveljavlja kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika. Navedena Uredba pa se v skladu s prvim odstavkom 83. člena uporablja le za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. 8. 2015. Pokojna D.R. pa je umrla 14. 1. 2014 in zato se tudi v primeru razmerja z mednarodnim elementom uporabljajo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP).
razrešitev upravitelja – kršitev obveznosti – izguba zaupanja sodnika v upravitelja – ocenjevanje vrednosti premoženja – cenitev delnic, ki ne kotirajo na borzi
Upravitelj mora ravnati z posebno – profesionalno skrbnostjo, njegova odgovornost je torej postrožena, saj se upravitelj šteje za strokovnjaka, ki ima ali vsaj mora imeti posebna znanja v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti.
Delnice, če ne kotirajo na borzi, ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Vendar pa je v takem primeru treba že v otvoritvenem poročilu to pojasniti, navesti, kako naj bi se sicer ugotavljala vrednost. Tudi način, kot ga je sicer izbrala upraviteljica, bi morda lahko bil sprejemljiv, vendar pa ne tako, kot se je tega lotila upraviteljica: ne da bi imela dovoljenje sodišča za kaj takega, je kar sama ugotavljala višino kapitala izdajatelja Delnic in od tod sklepala na vrednost posamezne delnice, pri čemer je ni niti zmotila tako velika razlika med vrednostjo teh delnic v računovodskih izkazih stečajnega dolžnika pred stečajem in tako ugotovljeno vrednostjo.
Pravilo glede ocenjevanja vrednosti je, da mora vrednost premoženja oceniti pooblaščeni ocenjevalec, ne pa upravitelj sam. Za kakršnakoli odstopanja, tudi za uporabo pravila iz prvega odstavka 328. člena ZFPPIPP, je nujno, da upravitelj na to potrebo opozori sodišče, kot transparentno in v skladu z dobro prakso pa je mogoče oceniti le taka pojasnila, ko upravitelj najprej pojasni, zakaj tega ne bo ocenjeval pooblaščeni ocenjevalec, nato pojasni knjigovodske vrednosti – tako stečajnega dolžnika kot vrednosti na podlagi računovodskih listin izdajatelja delnic. Tako vrednost, kot jo je upoštevala, pa bi smela upoštevati le ob izrecnem soglasju sodišča oziroma vsaj po izrecnem opozorilu, kako je prišla do ocenjene vrednosti, tako da bi ji sodišče lahko sporočilo, da to ne bo v redu, ko bi njeno ravnanje sploh lahko preverilo. Nikakor pa ne na tak način, ko je dajala vtis, da je bila opravljena realna ocena vrednosti, šele ob zapletu pri predlogu prodaje pa je pojasnila, kako se je zadeve lotila. Ob takem ravnanju bi vsaj sodnik izgubil zaupanje v upravitelja.
Tudi višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da predlog za prodajo, ki ne vsebuje podatkov o ločitvenih upnikih in višini njihovih terjatev, predstavlja izrazito pomanjkljiv predlog, tako predlogi pa vodijo k nadaljnjim napakam. Od povprečno skrbnega upravitelja pa se pričakuje tudi, da bo skrbno pazil na morebitne predkupne pravice, glede ločitvenih upnikov pa je zelo pomembno tudi, da je v takih primerih treba uporabiti 345. člen ZFPPIPP, da je izvedena prodaja tudi zakonita.
Pozivanje sodišča k dopolnjevanju in popravi predlogov postopek nedvomno podaljšuje, sodišče se preobremenjuje s tem, kar vpliva tudi na hitrost poplačila upnikov. Tudi lažja kršitev, ki se večkrat ponovi, preraste v težjo kršitev, ki pa že predstavlja podlago za razrešitev upravitelja. Ali je pri tem tudi že nastala škoda upnikom, pa pri odločanju o razrešitvi upravitelja ni tako pomembno, saj je hujša kršitev lahko podana tudi brez nastanka škode.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi
1. Gre za postopek po uradni dolžnosti, začet na podlagi sklepa sodišča o začasni odredbi, ki nasprotni udeleženki prepoveduje odtujiti ali obremeniti njene nepremičnine in odreja, da se ta prepoved takoj zaznamuje v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o začasni odredbi, ki predstavlja podlago za vpis, pravnomočen.
2. Zemljiškoknjižno sodišče se z vprašanjem pravilnosti in zakonitosti sklepa o začasni odredbi ne sme ukvarjati.
ZD člen 153, 213, 213/1. ZPP člen 212, 224, 224/1.
napotitev na pravno - manj verjetna pravica - pogodba v notarskem zapisu - javna listina
Dedič ne izpodbija resničnosti javne listine, ampak enostranski zapis zapustnika v notarskem zapisu, ki je pogodba pri sklenitvi katere dedič ni sodeloval. Dokazno breme za dokazovanje s strani dedinje zatrjevanih dejstev pa je na njeni strani (212. člen ZPP v zvezi s 153. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pravica dedinj manj verjetna (prvi odstavek 213. člena ZD).
varnostni ukrepi – varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti – sprememba varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – pogoji za spremembo varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Za spremembo varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 v obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu po 70.a člena KZ-1 je potrebno predhodno ugotoviti, ali bi obtoženi glede na težo kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve duševne motenosti na prostosti lahko storil hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in je to sorazmernost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega senata.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0004646
KZ-1 člen 192, 192/1.
zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - kršitev starševskih dolžnosti - opuščanje skrbi za osnovne potrebe - subjektivni elementi kaznivega dejanja - krivda
O nastopu posledic, opisanih v krivdoreku tako sodba ne poda jasnih razlogov, ko na eni strani govori “le” o posegu v telesno in duševno celovitost oškodovanke, ko bi kot rečeno ta zaključek utegnil temeljiti na dognanjih izvedenke psihološke stroke, po drugi strani pa, ko sodišče obrazlaga subjektivne elemente kaznivega dejanja, enostavno zaključi, da je obdolženec s takšno kršitvijo starševskih dolžnosti in opuščanja skrbi za osnovne potrebe mladoletnice ustvaril stanje resne in trajnejše ogroženosti njene vzgoje, šolanja ter skladnega osebnostnega razvoja in življenja in da je zato ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa, ne da bi navedlo razloge, zakaj šteje, da je obdolženec ustvaril takšno stanje. V ničemer pa zopet ne pojasni, ali se je obdolženec takšnih posledic (bodisi tistih, ki so opisane v krivdoreku, bodisi si tistih, ki jih povzema v razloge) zavedal in ali jih je hotel doseči, ko se o zavestni in voljni komponenti naklepa opredeli le v odnosu do izvršitvenega dejanja rekoč, da se je zavedal, da takšno njegovo ravnanje presega vzgojne ukrepe in ne predstavlja skrbi za otroka, vendar pa ga je kljub temu hotel izvajati, saj je dal svoje potrebe pred skrbjo za otroka, ne pa torej tudi do posledic.
nastanek taksne obveznosti - taksa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
ZST-1 v 5. členu jasno določa nastanek taksne obveznosti: če ni v omenjenem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, taksna obveznost ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Poleg tega ZST-1 v 10. členu določa tudi primere taksnih oprostitev na podlagi zakona, in sicer se taksa ne plača v taksativno naštetih primerih iz četrtega odstavka tega člena ali kadar tako določa poseben zakon. Glede na to, da pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožene stranke za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne sodi med taksativno naštete primere, prav tako pa tudi noben posebni zakon ne določa taksne oprostitve za pritožbo zoper tak sklep, je taksna obveznost za takšno pritožbo podana in je zanjo treba plačati sodno takso.
Tožnici v postopku ni uspelo dokazati, da so na strani toženca razlogi, zaradi katerih mu tožnica preprečuje izpolnjevanja njegovih obveznosti po sklenjeni pogodbi.
zapuščina brez dediča - nepravočasna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - izjemoma upoštevana nepravočasna pritožba - poseg v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep - pravnomočnost sklepa o dedovanju
ZD v drugem stavku tretjega odstavka 173. člena določa, da lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani. Glede na navedeno in zlasti ob upoštevanju odgovora RS, ki soglaša z vsebinskim obravnavanjem pritožbe in razveljavitvijo sklepa, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zapuščinskemu sodišču v nov postopek.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 408. ZDavP-2 člen 3. ZP-1 člen 4, 4/2, 4/2-1.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - odpust obveznosti - globa - globa kot ovira za odpust obveznosti - davek - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Ovira za odpust je podana, če je podana domnevna baza iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki pa v tem primeru ni podana. Po citirani določbi namreč obstoji ovira za odpust obveznosti, če je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov in to presega znesek 4.000,00 EUR. Upnik v tem primeru ne zatrjuje, da bi bil odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku 4.000,00 EUR, zatrjuje le, da je bilo dolžniku v štirih prekrškovnih postopkih (zaradi neizpolnitve davčnih obveznosti) naloženo plačilo globe v skupnem znesku 5.600,00 EUR. Globa ni dajatev (davek ali prispevek) iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Odpust obveznosti globoko posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je poseg v to ustavno pravico upnikov z odpustom obveznosti dopusten, vendar pa je prav zato treba skrbno nadzorovati stečajnega dolžnika, ali izpolnjuje vse svoje obveznosti, sicer v skladu z določili ZFPPIPP odpust obveznosti ni dopusten.
Pri dolžnosti poročanja ne gre za nekaj, kar bi bilo nepomembno, temveč morajo biti ta poročila takšna, da upravitelju omogočajo učinkovit nadzor nad stečajnim dolžnikom.
regulacijska začasna odredba - obstoj terjatve - težko nadomestljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Zgolj sklicevanje na določbo 272. člena ZIZ brez dejanskih trditev o izpolnjevanju pogojev za izdajo začasne odredbe, ko tožnik nevarnosti ni konkretiziral oziroma, je pri razlagi škode ostal na ravni posplošene ocene obstoja te nevarnosti, ne omogoča ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe.
V konkurenci pisne listine, ki je bila izdana pred pravdo in brez zavedanja, da bo prišlo do obravnavane tožbe, in izpovedi zainteresiranega odvetnika, katerega zavarovalnica je bila v tej pravdi tudi tožena, pač ni mogoče zaključiti, da je šlo le za lapsus oziroma pomoto pri izdaji potrdila. Ne glede na to, kako prepričljiv je bil stranski intervenient pri svoji izpovedi o tem, je tak zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje, nelogičen in neživljenjski.
Vtoževani znesek je iz naslova plač, pripadajočih prispevkov in davkov za A. A. tožeča stranka izplačala na podlagi poravnave. Vendar pa podlaga za tak odškodninski oziroma regresni zahtevek ne more biti le pravnomočna sodba.
Toženec glede na določila 147. člena OZ res ne bi bil neposredno odgovoren tožeči stranki, vendar pa se je tudi samostojno zavezal tožeči stranki v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev, za kar je tudi samostojno prejemal plačilo. Zato ji je odgovoren na podlagi 131. člena OZ za povzročeno škodo, pri čemer ni dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tožeča stranka je namreč uveljavljala tudi to podlago za povračilo škode. Še sporni vtoževani zneski v zvezi z izplačilom plač in pripadajočih davkov in prispevkov ter stroški pravnega mnenja so pravno priznana škoda, ki je nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca in je z njim v vzročni zvezi, zato je toženec to škodo dolžen povrniti tožeči stranki.
Toženka in stranski intervenient, ki je sodeloval na njeni strani, sta v pravdi v celoti zmagala, saj je (pravnomočno) zavrnjen zahtevek tožeče stranke zoper toženko. Zato mora vse stroške toženke in intervenienta v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP nositi tožeča stranka, ne pa delno toženec.
Nasprotna stranka od toženke pa ni toženec, ki je prav tako del tožene stranke, temveč je to tožeča stranka, ki mora zato v celoti povrniti stroške toženke in intervenienta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023219
OZ člen 299, 299/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 16/3 20, 20/1, 20/6,.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - obresti - spor majhne vrednosti
Namen ZVPSBNO je varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in na tej podlagi pravično zadoščenje v primerih njene kršitve. Morebitna škoda, ki bi tožniku nastala zaradi sodnikove namerne kršitve procesnih določb ZPP, predstavlja povsem drugo podlago za uveljavitev odškodninskega zahtevka, zato se sodišču prve stopnje o tovrstnih trditvah v zvezi z uveljavljanim zahtevkom zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bilo potrebno opredeliti.
OZ člen 336, 355, 355/1, 355/1-4, 355/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
naročnina za časopis – občasne terjatve – zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – čas, za katerega je publikacija naročena – občasne publikacije – dokazna ocena – protispisnost
Za terjatve za naročnino na občasne publikacije, zakon začetek teka zastaralnega roka izrecno veže na iztek časa, za katerega je bila publikacija naročena. Pri vseh ostalih občasnih terjatvah iz tega odstavka ali pa v primerih, ko naročniško razmerje za občasne publikacije še obstoji, pa začetek teka zastaralnega roka določa drugi odstavek, po katerem zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.