PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066251
ZP-1 člen 4, 4/3, 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - sankcije za prekršek - odvzem predmetov - lastništvo predmeta - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti - zaslišanje lastnika predmeta
Zaslišanje lastnika predmeta ni potrebno, če sodišče z drugimi izvedenimi dokazi ugotovi, da razlogi splošne varnosti in razlogi varovanja življenja in zdravja ljudi utemeljujejo izrek stranske sankcije odvzem predmeta, ki ni obdolženčeva last.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066261
ZP-1 člen 19, 19a, 20, 20/3. ZP-1J člen 42.
prisilna izterjava globe - nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravna oseba
Tudi na podlagi določb novele ZP-1J storilka pravna oseba globe ne more nadomestiti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084959
SZ-1 člen 44, 44/3. SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 454, 454/1.
upravnik - rezervni sklad - uveljavljanje sredstev rezervnega sklada - aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad - spor majhne vrednosti - načelo neposrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
V preteklosti neenotna sodna praksa o upravnikovi legitimaciji za uveljavljanje sredstev rezervnega sklada je od izdaje sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 263/2015 usklajena. Aktivna procesna legitimacija upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad je podana že na podlagi zakona.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060478
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 82. ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 156, 156/2, 157, 157/5, 157/6, 157/7, 157d, 168, 168/2. ZKUASP člen 44, 44/6, 44/7, 44/8, 45, 45/2, 56. ZPP člen 13. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del.
avtorski honorar – pravica radiodifuzne retransmisije – avtorski honorar za pravico kabelske retransmisije glasbenih del – Tarifa 1998 – Začasna tarifa 2012 – običajni honorar – honorar, določen v licenčnih pogodbah – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – minimalni honorar – združenje uporabnikov – veljaven skupni sporazum – Memorandum – objava Memoranduma v Uradnem listu – ugodnejša tarifa – odobritev Urada za intelektualno lastnino – predhodno vprašanje – presoja veljavnosti tarife kot predhodno vprašanje – pristojnost Sveta za avtorsko pravo
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, zakaj honorar, določen v licenčnih pogodbah, sklenjenih na podlagi Memoranduma iz leta 1999, ne predstavlja veljavne tarife. Memorandum namreč ni pridobil moči veljavnega skupnega sporazuma zato, ker ni bil objavljen v Uradnem listu (peti in šesti odstavek 157. člena ZASP, enako določata šesti in sedmi odstavek 44. člena ZKUASP, ki velja in se uporablja od 22. 10. 2016). Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo določilo 153. člena ZASP iz leta 1995, ki je v tretjem odstavku določal, da se lahko s tarifnimi sporazumi med kolektivno organizacijo in uporabniki ali združenji uporabnikov določijo posebne tarife. ZASP je v tretjem odstavku 153. člena res dopuščal določitev posebne tarife z združenji uporabnikov mimo uradno odobrene in objavljene tarife, vendar zgolj v primeru določitve nižje tarife od splošne, za kar pa v obravnavanem primeru, ko Tarifa 1998 vsebuje nižjo tarifo, kot znaša znesek nadomestila po navedenem Memorandumu iz leta 1999 in licenčnih pogodbah, ne gre.
Pritožbena navedba tožeče stranke, ki izpodbija višino honorarja (Tarifa 1998 določa minimalen honorar) kot neprimernega, ni utemeljena, ker se je na podlagi drugega odstavka 156. člena ZASP (sedaj enako določa drugi odstavek 45. člena ZKUASP) štelo, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne, in sicer dokler Svet za avtorsko pravo s pravnomočno odločbo ne odloči drugače. V obravnavani zadevi takšna odločba Sveta za avtorsko pravo ni bila izdana. Morebitni ugovori o nezakonitosti ali neprimernosti tarife tako v redni pravdi niso upoštevni.
spor majhne vrednosti – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zapadlost računa – zamuda dolžnika
Odločitev o obveznosti plačila in pričetku teka zakonskih zamudnih obresti temelji na ugotovitvah, da je tožnica zatrjevala, da je račun zapadel v plačilo 22. 8. 2015 in da toženka ni obrazloženo nasprotovala tej navedbi. Opira se na prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ.
odškodnina za negmotno škodo - zdrs na stopnicah v bazen - mokre ploščice - vzročna zveza
Tožena stranka utemeljeno, tudi glede na tožničino izpovedbo, sklepa, da je morala tožnica, ko se je že nahajala na ravnini pod stopnicami, obremeniti eno nogo, da bi drugo lahko razbremenila in si obula natikač, in da ji je takrat spodrsnilo. Tako dogajanje pa nima nobene vzročne povezave s stopnicami, ki vodijo v bazen. Po obrazloženem ima pritožba tudi prav, da dejstvo, da gre za bazen za neplavalce, in dejstvo, da imajo stopnice ograjo le na eni strani, ne moreta biti v vzročni zvezi z nesrečo, saj je tožnica padla po tem, ko je že z obema nogama stala na ploščicah pred stopnicami in je hotela obuti natikače. Do padca je torej prišlo, ko je tožnica že zaključila s hojo po stopnicah oziroma sestopanjem, in ne ko je uporabljala stopnišče za vstop v vodo, katero mora imeti po določbi 22. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in varstvo pred utopitvami v kopališčih na obeh straneh prijemališča za roke.
ZPP člen 274, 274/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 14a, 14a/3.
ponovni predlog za taksno oprostitev – res iudicata – rok za plačilo sodne takse – opozorila sodišča o teku roka – dopis – napačen dopis sodišča
Okoliščina, da je bilo o predlogu tožeče stranke že pravnomočno odločeno (predlog za taksno oprostitev je bil zavrnjen), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu.
Z dopisom o teku roka za plačilo sodne takse stranki ni mogoče podeliti pravice do pritožbe, ki zakonsko ni dovoljena.
ZPP člen 32, 32/1, 41, 41/1, 182, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8. OZ člen 178, 179.
stvarna pristojnost – objektivna kumulacija zahtevkov – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – povrnitev nepremoženjske škode – pristojnost okrožnega sodišča
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku dejansko odreklo pravico do objektivne kumulacije zahtevkov, razlogov za takšno odločitev pa ni navedlo, kar onemogoča njen celovit pritožbeni preizkus. Stališče, da nepremoženjski spor ne more imeti denarnega ekvivalenta, v tem primeru ni uporabno. Že samo vrednost tožnikovega denarnega zahtevka namreč presega znesek, ki po prvem odstavku 32. člena ZPP predstavlja mejno vrednost za stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
pravica do sojenja v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – objektivna odgovornost države – čas trajanja postopka – sprejemljiv časoven okvir
Samo dejstvo, da je prišlo v postopku pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju do daljšega zastoja, ko se v trinajstih mesecih ni nič zgodilo, ne zadošča za sklep o kršitvi tožnikove pravice do sojenja v razumnem roku. Kot čas trajanja postopka se upošteva trajanje celotnega postopka na vseh stopnjah, ne le posamezni segment. Celoten postopek se je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje odvijal na šestih stopnjah (trikrat na prvi stopnji in trikrat na pritožbeni stopnji) in je trajal tri leta in pol. Čeprav zadeva na ugotovitev obstoja služnosti v dejanskem in pravnem pogledu ni bila zapletena in kompleksna, je šteti, upoštevajoč, da ni šlo za prednostno zadevo po pravilih sodnega reda, za časovni okvir, ki je sprejemljiv.
poslabšanje invalidnosti - invalidnost III. kategorije - delo s krajšim delovnim časom - nove pravice iz invalidskega zavarovanja
Tožnik ima kot i
nvalid III. kategorije pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Ker do dokončnosti izpodbijane odločbe ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem novega primera invalidnosti, je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neutemeljen.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 286, 286/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izvedba dokaza po uradni dolžnosti – dokazno breme – obrnjeno dokazno breme
ZDSS-1 v 34. členu določa, da v primeru, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je tudi v individualnem delovnem sporu izvedba dokazov po uradni dolžnosti predvidena le izjemoma. V primeru spora o odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati tudi določbo 84. člena ZDR-1 o obrnjenem dokaznem bremenu (to je, da mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga oziroma na sploh pogojev za zakonitost odpovedi dokazati delodajalec). Taka ureditev v teh sporih izključuje določbo ZDSS-1 o izvajanju dokazov po uradni dolžnosti zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v korist delodajalca oziroma v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka. V tem smislu bi določba o izvedbi dokaza po uradni dolžnosti lahko prišla v poštev le v primeru, če bi bil v zvezi s presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi prizadet tudi širši interes, ki bi presegal okvir razmerja med delavcem in delodajalcem. Tak interes pa v tem sporu ni podan.
ZKP člen 25, 25/6, 402, 402/3, 402/5, 496, 496/1, 496/2.
stvarna pristojnost sodišč - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - senatno odločanje - vse odločitve po izrečenem varnostnem ukrepu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uradni pritožbeni preizkus sklepa
Stvarna pristojnosti pri ponovnem sprejemanju odločitve glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
odpoved najemne pogodbe - neprofitno stanovanje – opozorilo na kršitve
Najemno pogodbo za neprofitno stanovanje je mogoče odpovedati le iz razlogov po prvem odstavku 103. člena SZ-1,če je bil najemnik na kršitve pravilno opozorjen po tretjem odstavku 103. člena SZ-1.
ZPP člen 8, 115, 115/2, 212, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. OZ člen 1012.
pogodba o leasingu – solidarno poroštvo – pravica do izjave – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – opravičljiv razlog – cesija terjatve med pravdo – objektivna sprememba tožbe – izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu
Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. V konkretnem primeru v zdravniškem potrdilu ni navedena diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, zaradi česar sodišče ni moglo preveriti, ali je bilo toženčevo zdravstveno stanje res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
odišče je o stroških izvedenskega mnenja odločilo s predhodnim pravnomočnim sklepom. Kljub temu je izdalo še izpodbijani sklep, s katerim je odločilo o stroških za izdelavo istega izvedenskega mnenja. Ker je odločalo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
Sodišče prve stopnje je tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, zavrnilo, izpodbijano dokončno odločbo pa je odpravilo in v prvostopni odločbi prvotno besedilo "in kjer lahko z dodatnimi odmori dosega polni delovni učinek" nadomestilo z besedilom "in kjer lahko z dvema odmoroma v trajanju 5 minut, ki ju tožnica nastopi v dveh urah po pričetku delovnika in po 6 urah od začetka delovnika in z njima dosega polni delovni učinek". S tem pa prvostopne odločbe ni spremenilo, zlasti ne v ugoditvenem smislu, saj je s takšnim posegom zgolj konkretiziralo že obstoječe omejitve, oziroma je določilo število odmorov in kdaj bo te odmore tožnica izvajala oziroma jih koristila. Ker ni mogoče šteti, da je tožnica s tožbenim zahtevkom uspela, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (154. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdvT je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdvT (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožnice v tem postopku polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini so tožnici dejansko nastali in zato le ti stroški predstavljajo potrebne pravdne stroške tožnice. Zato je neutemeljeno zavzemanje tožnice v pritožbi, da bi ji morala tožena stranka povrniti priznane stroške v celoti.
ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih pravdnega postopka - služnost v javno korist - priposestvovanje - upravna odločba - odškodninski zahtevek
Na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 pripada lastniku odškodnina, če je na njegovi(h) nepremični(nah) ustanovljena služnost v javno korist. Odškodnina obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. Le v tem obsegu odloča sodišče o odškodninskem zahtevku v nepravdnem postopku na podlagi 97. člena ZNP.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - objektivni razlogi - prenehanje opravljanja dejavnosti
Od tožnika ni bilo moč pričakovati, da bo v svoji osebni družbi vztrajal kot poslovodna oseba, čeprav registrirane dejavnosti zaradi konkurenčne klavzule, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi, še eno leto po prenehanju te pogodbe ne bi smel opravljati in bi v posledici tega podjetje že zaradi fiksnih stroškov za socialne ter druge družbene dajatve zašlo v izgubo. V posledici takšnih okoliščin izbris tožnika kot poslovodje podjetja iz registra dejavnosti pomeni razumno ravnanje, ki mu ni mogoče očitati, da je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Ker so podani objektivni razlog za odjavo iz socialnih zavarovanj, ima pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZPIZ-2 člen 27, 28, 29, 391, 394. ZPIZ-1 člen 193, 193/4, 399.
pravica do pokojnine - sorazmerni del - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničino zahtevo, da se ji doba, dopolnjena pri B. šteje povečana za 25 %. Tožnica namreč ni z ničemer izkazala, da bi bila v času zaposlitve pri B. vključena v obvezno dodatno zavarovanje, ki je glede na četrti odstavek 193. člena ZPIZ-1 pogoj, da se čas vključitve v obveznem dodatnem zavarovanju poveča za dodano četrtino obdobja in šteje za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Samo dejstvo, da je bila tožnica zaposlena pri B. pa še ne pogojuje štetja tega časa kot dodana doba oziroma doba, ki se poveča za 25 %.
Tožnica z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo ne izpolnjuje pogojev po ZPIZ-2 niti po ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb toženke s priznanjem pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ni utemeljen.