ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13.
priča – nadomestilo plače – zahteva za povrnitev – zavrženje pritožbe
Zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za povrnitev nadomestila plače priči se priča ni pritožila. Pritožila se je tožena stranka, ki pravnega interesa za pritožbo nima, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti tožene stranke.
ZPP člen 70, 70/5, 72, 213, 213/2, 247, 339, 339/1. ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 45/1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje - izločitev izvedenca
Tožnikove navedbe v vlogi, da je izvedenec nekoč že sodeloval, oziroma izdelal mnenje, ni mogoče šteti za zahtevo o izločitvi izvedenca. Dejansko je izločitev izvedenca zahteval šele v pripombah na že izdelano pisno izvedensko mnenje. Takšno postopanje je v nasprotju z 2. odstavkom 247. člena ZPP, po katerem mora stranka izločitev zahtevati takoj, ko izve za izločitveni razlog, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Predlog za izločitev je bil zato utemeljeno zavrnjen.
Pri tožniku gre za kronične degenerativne okvare vratne in ledvene hrbtenice ter vrsto drugih zdravstvenih
težav, vendar brez nevroloških izpadov in brez nestabilnosti lokomotornega aparata. Ne gre za akutne težave, temveč kronične, ki so lahko le podlaga za obnovitveno fizioterapijo v področni zdravstveni ustanovi, ne pa za zdraviliško zdravljenje. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja je zato
Razlog za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe je lahko tudi okoliščina, da obsojenec posebni pogoj izpolni še pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila pogojna obsodba preklicana in kazen zapora izrečena.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - alternativno prestajanje zaporne kazni - oprava dela v splošno korist - primeren način izvršitve kazni - ponavljanje kaznivih dejanj - presoja okoliščin - smotrnost izreka nadomestne izvršitve kazni
Okoliščina, ki jo navaja pritožba, da se je obsojenec sedaj zaposlil in da je ob tem pripravljen opravljati še delo v splošno korist, ob istočasni navedbi, da se nahaja v tujini, kjer opravlja delo, ne more privesti do spremembe na prvi stopnji sprejete odločitve. Iz pritožbe namreč izhaja, da je posledično navedenemu sodelovanje obsojenca s CSD oteženo, pa zato tudi iz tega razloga način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, po presoji pritožbenega sodišča, ki soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ni sprejemljiv.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006846
ZKP člen 200, 200/4. KZ-1 člen 173, 173/1.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let po 173. členu KZ-1
Obdolženec naj bi spolna dejanja, ki res niso posebej intenzivna, kot opozarja pritožnik, vendar storil na škodo 12-letnega dekleta in kolikor je odrasla oseba, ki ima povrh vsega enako stare otroke, to sposobna ne le enkrat, temveč celo večkrat storiti, ne more biti nobenega dvoma, da že njene osebnostne lastnosti, oziroma nagnjenja, kažejo na nevarnost ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 102. ZKolP člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila racionalizirati in modernizirati poslovanje družbe, pa tudi zmanjšati stroške poslovanja in povečati prihodke. Posledično je sledilo zmanjšanje števila delavcev v družbi in zmanjšanje del in nalog, ki jih je opravljal tožnik kot fotograf. Zaradi spremenjene reorganizacije je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik. Tožena stranka pa je njegova dela in naloge razporedila med ostale fotoreporterje in na zunanjega izvajalca. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana odpoved zakonita.
Ni dovolj, da opis kaznivega dejanja krive ovadbe vsebuje le pravno opredelitev kaznivega dejanja, ki naj bi ga obdolženec naznanil, kar neutemeljeno skuša prepričati pritožba, ampak mora vsebovati tudi dejstva in okoliščine iz katerih izhajajo zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja, v obravnavani zadevi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine in kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, ki se preganjata po uradni dolžnosti.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - ista dejanska in pravna podlaga - odškodnina
Zahtevka na plačilo denarne odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo se opirata na isto dejansko podlago (škodni dogodek) ter isto pravno podlago (pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti).
predlog za izločitev sodnika – odklonitveni razlog – nestrinjanje z odločitvami sodnika v postopku
Nestrinjanje z odločitvami sodnice samo po sebi ne vzbuja dvoma o nepristranskosti sodnice. Na dolžniku je trditveno in dokazno breme, da izkaže obstoj okoliščin osebne narave pri sodnici oziroma okoliščine, ki izkazujejo, da je okrnjen videz nepristranskosti sodnice, ki utemeljujejo njeno izločitev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odločanje o predlogu - utemeljenost predloga - presoja vseh okoliščin - premoženjsko stanje stranke - vrednost predmeta postopka - število preživljanih oseb - unovčljivo premoženje - trditve v zvezi s taksno olajšavo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
Trditve drugo tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na predlog za taksno olajšavo. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju drugo tožene stranke ugotovilo, da ima drugo tožena stranka premoženje, ki bi ga lahko unovčila in tako plačala dolgovano sodno takso. Ker drugo tožena stranka v predlogu za taksno oprostitev ni pojasnila, zakaj kljub temu takse ne more plačati v danem roku oziroma ni zatrjevala, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za njeno preživljanje in preživljanje njene družine, je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogom tožene stranke za taksno olajšavo.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za zavrženje ali zavrnitev drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - tar. št. 74013
Zadeva je torej pravnomočno zaključena, zato pritožbene trditve, v katerih oškodovanec zatrjuje drugače, ne morejo biti uspešne. Ker po tar. št. 74013 ZST-1 znaša taksa za zavrženje ali zavrnitev pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste 30,00 EUR je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 16. ZMEPIZ-1 člen 76, 76/1, 81, 81/3, 83, 83/1, 83/2. ZPIZ-1 člen 80, 80-5.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodja - priznanje delovnega razmerja za nazaj - pravnomočnost
V primeru, ko je s pravnomočno sodbo oziroma z odločitvijo v delovnem sporu ugotovljen obstoj delovnega razmerja, se lastnost zavarovanca na zahtevo posameznika ali delodajalca ugotavlja na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 in to tudi v primeru, da je zavarovanec že vključen v zavarovanje po drugi podlagi. Za obdobje pred 1. 1. 2000 pa se lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni bil vključen v obvezno zavarovanje, če pa je že bil vključen v obvezno zavarovanje, pa se čas pred 1. 1. 2000 ugotavlja le za obdobja, v katerih je bil prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ali je bil obvezno zavarovan kot oseba, upravičena do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, pod pogojem plačila prispevkov. Ker tožnica uveljavlja lastnost zavarovanca za obdobje po 1. 1. 2000, določba 83. člena ZMEPIZ-1 za rešitev te zadeve ni uporabljiva, pač pa določba 80. in 81. člena ZMEPIZ-1. Na tej pravni podlagi je sodišče prve stopnje tožnici, ne glede na to, da je bila v tem obdobju že vključena v obvezno zavarovanje iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne gospodarske družbe na podlagi 16. člena ZPIZ-2, pravilno priznalo lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja v spornem obdobju na podlagi 14. člena ZPIZ-2 za krajši zavarovalni čas 24 ur na teden.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017025
ZIZ člen 53, 53/1, 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te odločbe so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
Stališče sodišča prve stopnje, da lahko izda začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi (ki je že prenehala) le na podlagi določb ZIZ in ne glede na določbi 113. člena ZDR-1 oziroma drugega odstavka 215. člena ZDR-1 je zmotno. Ker sodišče prve stopnje predlagane začasne odredbe ni preizkušalo glede morebitnega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po drugem odstavku 215. člena ZDR-1 (iz podatkov spisa ne izhaja, da bi za tožnico veljala določba 113. člena ZDR-1), je vsaj preuranjeno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izpodbijani sklep. Posledično je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje dejansko stanje glede navedenega ostalo nepopolno ugotovljeno.
V tej zadevi tožnik uveljavlja plačilo odškodnine zaradi diskriminacije pri izbiri kandidata za prosto delovno mesto učitelja informatike in računalništva. Neizbrani kandidat lahko uveljavlja samo zahtevek za odškodnino, ne pa tudi tožbenega zahtevka, kot ga je postavil tožnik. Tožnik je namreč uveljavljal ugotovitev dejstev oziroma navaja dejstva, ki ne pomenijo uveljavljanja odškodnine iz naslova diskriminacije. V skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP sodišče prve stopnje izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP). Ker sodišče prve stopnje o tem delu tožbenega zahtevka ni smelo meritorno odločiti, saj ne spada v sodno pristojnost, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo.
Ker tožena stranka ni izbrala nikogar, tožnik pa ni izkazal za verjetno, da bi bil diskriminiran, kar je mogoče razumeti kot da ni navedel okoliščin, ki bi opravičevale domnevo o diskriminaciji, tožena stranka ni ravnala protipravno oziroma nedopustno. Ker ni podan eden izmed elementov civilnega odškodninskega delikta, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine.
ZDR člen 42, 126, 130, 136, 182, 182/1, 204, 204/3.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila – dnevnice – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo
Če je delodajalec v primerih delovnega razmerja za določen čas s svojimi ravnanji pri delavcih povzročil dvom o dnevu, ko pogodba o zaposlitvi preneha, je treba za presojo začetka teka roka uporabiti tisti del tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da rok za tožbo začne teči od dneva, ko je delavec "zvedel za kršitev". Tožniki so bili odjavljeni iz obveznega zavarovanja z dnem 31. 5. 2012, tožbe za ugotovitev trajanja delovnega razmerja do 8. 6. oziroma 9. 6. 2012 ali nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dnem 31. 5. 2012 pa niso vložili. Posledično so v celoti neutemeljeni tudi zahtevki za izplačilo plač in dnevnic po tem datumu.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – vpis spremembe zakonitega zastopnika družbe – pravni interes – javni interes – splošni interes države – zakonitost vpisov v sodni register
Splošni javni interes države, da vpisi v sodni register odražajo zakonito stanje, ne predstavlja pravnega interesa po drugem odstavku 41. člena ZSReg.
zavrženje tožbe – odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje – odklonitev prevzema odpovedi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil dne 16. 10. 2015 izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dolžan sprejeti, dejstvo, da je odklonil prevzem, pa ne pomeni, da mu je bila odpoved vročena. Tožena stranka bi morala ravnati skladno z določbo 144. člena ZPP, tožniku izredno odpoved pustiti v prostorih delodajalca oziroma na njegovem delovnem mestu ter izpolniti vročilnico. Tega pa ni storila, saj je pisanje poslala tožniku in njegovemu pooblaščencu po pošti. Ker je tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 2. 11. 2015, je dne 24. 11. 2015 vložena tožba za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložena skladno z določbo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in tako pravočasna.
izvedensko mnenje – poziv sodišča k podaji pripomb – pripombe na izvedensko mnenje – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev pripomb na izvedensko mnenje – zavrnitev prošnje za podaljšanje roka – neupoštevanje pripomb, podanih po preteku določenega roka – zamuda roka – opozorilo na posledice zamude roka – prekluzija – pravočasno podajanje navedb in dokaznih predlogov – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
V skladu s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP je potrebno vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. V konkretnem primeru je tožnica vlogo s pripombami na izvedeniško mnenje in predlogom za zaslišanje priče podala šele en dan pred razpisanim narokom, kar je prepozno. Vloge namreč ni bilo moč pravočasno vročiti nasprotni stranki, hkrati pa je šlo za narok, na katerem je sodišče dokazovanje in obravnavanje zaključilo.
razmerja med starši in otroki – stiki z otrokom – določitev režima stikov – obseg stikov – prazniki – počitnice
Če se starša nista sposobna dogovoriti o stikih s pomočjo CSD in zahtevata odločitev sodišča, mora sodišče v odločbi opredeljeno določiti režim stikov. Kako natančno mora sodišče določiti stike starša z otrokom, je odvisno od sposobnosti medsebojnega komuniciranja staršev.