Določbo tretjega odstavka 243. člena OZ je treba razumeti na način, da se upošteva morebitna korist, ki je nastala s škodnim ravnanjem in ne že pred njim. Protipravno ravnanje, ki se očita tožencu, je sklenitev posojilnih pogodb in pogodbe o odstopu terjatve, te pa so bile sklenjene po 15. 1. 2001. Za to časovno obdobje pa toženec ni podal trditev, da bi z njegovim dejanjem nastala kakšna korist.
14. člen ZPP določa, da je pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Navedeni člen ne predpisuje načina, kako pravdno sodišče kazensko sodbo pridobi, zato je za pridobitev in vpogled v obsodilno sodbo treba uporabiti druge določbe ZPP, ki določajo predložitev dokazov. V pravdnem postopku velja razpravno načelo. Preiskovalno načelo je izjema. Uveljavljeno je za primer, kadar sodišče meni, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena v zvezi s 3. členom ZPP).
Tretji odstavek 226. člena ZPP omogoča, da sodišče (na predlog stranke) preskrbi kazensko obsodilno sodbo samo, vendar le v primeru, če stranka sodbe ne pridobiti sama. Če stranka to lahko doseže, velja predložitvena dolžnost stranke.
Postopek z dopuščeno revizijo poteka v dveh fazah. V prvi fazi odloča Vrhovno sodišče o predlogu za dopustitev revizije, ki je enostranski postopek, v katerem se odloča na podlagi predloga in njemu priloženih listin. Dokončna odločitev o dovoljenosti revizije je zato mogoča šele, ko Vrhovno sodišče razpolaga s celotnim spisom, v katerem je vložena revizija. Ker je Vrhovno sodišče na podlagi spisovnih podatkov, s katerimi ni razpolagalo ob odločanju o dopustitvi revizije, ugotovilo, da niso izpolnjene vse predpostavke za dovoljenost revizije, jo je kot nedovoljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00018996
OZ člen 921, 929, 929/1, 948, 949, 949/2. ZPP člen 128, 128/5, 201, 201/1, 377, 384, 384/1.
premoženjsko zavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje na tuj račun - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovalni interes - premoženjski interes - razlaga splošnih pogojev - upravičenec po zavarovalni polici - višina zavarovalnine - vstop intervenienta v pravdo - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Temeljno načelo premoženjskega zavarovanja je, da oškodovanec ni upravičen do višje zavarovalnine, kot znaša škoda, ki jo je v zavarovalnem primeru utrpel. Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz Splošnih pogojev za zavarovanje pred požarom.
Sodišči prve in druge stopnje nista ugotavljali, ali so v konkretnem primeru okoliščine take, da bi utemeljevale izplačilo nižje zavarovalnine od tržne vrednosti zgradbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017419
OZ člen 86, 119, 119/1.
prodaja poslovnega deleža - pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - subjektivni element - objektivni element - izvedenec - osnovni vložek - poslovni delež - postavitev izvedenca - aktivna legitimacija dediča
Ocenjevanje vrednosti poslovnega deleža je v domeni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, ki lahko za primer npr. ocene vrednosti nepremičnin, strojev in opreme (kar predstavlja del ocenjene vrednosti podjetja), angažirajo za to pooblaščene ocenjevalce. "Končna ocena" vrednosti poslovnega deleža pa je ocena vrednosti, ki jo poda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00017432
ZFPPIPP člen 43, 43/1, 43/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - huda malomarnost - opustitev - trditvena podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj ali:
- člani nadzornega sveta po določilih ZFPPIPP odškodninsko odgovarjajo upnikom družbe za kršitev (opustitev) iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, do katere je prišlo v času, ko družba še ni bila insolventna,
- je tožeča stranka v konkretnem primeru podala zadostno trditveno podlago za ugotovitev hude malomarnosti toženca zaradi kršitve iz 2. točke prvega 43. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - VARSTVO KONKURENCE
VS00018530
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - nelojalna konkurenca
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zaključek drugostopenjskega sodišča v okoliščinah konkretnega primera pravilen, da število ugotovljenih primerov zadošča za presojo, da gre za nelojalno ravnanje.
podjemna pogodba - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - cesija - zakonita cesija - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - izločitveni upnik - večkratni odstop terjatve - dopuščena revizija
Materialnopravno zmotna je presoja sodišča druge stopnje, da naj bi v položaju, ko obstaja več podlag za prenos terjatve, imel prednost stranski intervenient, ker naj bi bila terjatev njemu sodno prisojena. Sodišče druge stopnje se je pri tem sklicevalo tudi na določbo 420. člena OZ, ki ureja položaj večkratnega (pogodbenega) odstopa terjatve. Zakonodajalec je v takšnem primeru kot odločilno okoliščino za opredelitev pripadnosti terjatve določil trenutek seznanitve dolžnika z novim upravičencem do terjatve. Zakon zato obravnava dve modaliteti te seznanitve: odstopnikovo obvestilo o prevzemniku ali prevzemnikovo oglasitev pri dolžniku. Tudi ob uporabi tega pravila pridemo do zaključka, da je v primeru, ko učinek zakonite cesije na podlagi 631. člena OZ nastopi že s samo uveljavitvijo neposrednega zahtevka v tem trenutku tudi izpolnjen pogoj seznanitve dolžnika z novim upnikom. To pa pomeni, da v tem položaju kasnejša seznanitev dolžnika (tožene stranke) z odstopom terjatve na drugi pravni podlagi ne more imeti pravnega učinka.
zdravstvene storitve - izvajanje zdravstvenih storitev - kršitev pravic zdravstveno zavarovane osebe - doplačilo za zdravljenje - domneva o pridobitništvu pri obravnavanju zavarovanih oseb - pogodbeno dogovorjena pravna domneva - kršitev pogodbene obveznosti - izpodbojnost - pogodbena kazen - dopuščena revizija
V drugem odstavku 45. člena Dogovora so navedeni 4 primeri kvalificirane oblike kršitev pogodbene obveznosti izvajalca iz 3. točke prvega odstavka 45. člena Dogovora. Kršitve so kvalificirane »s ciljem pridobitništva«. Ena od kvalificiranih oblik kršitev je pogojevanje opredeljevanja ali obravnave zavarovanih oseb s posebnimi plačili ali prispevki zavarovanih oseb (1. točka drugega odstavka 45. člena Dogovora). Iz strukture drugega odstavka 45. člena Dogovora (naštevanja) in njegove ubeseditve (tudi v povezavi s prvim odstavkom 45. člena Dogovora) po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da gre za navedbo kvalificiranih kršitev in ne za njihovo normiranje z uporabo pravne domneve. Kvalificirane kršitve se namreč ne domnevajo, ker so že konkretizirane. Tako Dogovor v drugem odstavku 45. člena ne šteje neka dejstva za v naprej dokazana, temveč z navedbo dejanskih stanov konkretizira kvalificirane kršitve pogodbene obveznosti.
Sodišči nižjih stopenj sta pri odmeri odškodnine na podlagi običajnega honorarja za neupravičeno uporabo dela podatkovne baze upoštevali stroške pridobivanja in vnosa podatkov, na katere je tožena stranka neupravičeno posegla, ne pa tudi stroškov vzpostavitve podatkovne baze. Takšen način odmere odškodnine je materialnopravno pravilen, saj se je kršitev raztezala le na neupravičeno odvzete in ponovno uporabljene posamezne podatke, ne pa tudi na samo bazo.
Stroški v zvezi s predstavitvijo baze oziroma naložba v vzpostavitev baze je pomembna le v okviru presoje, ali je posamezna podatkovna baza sploh varovana v okviru pravice sui generis. Varovane so namreč le tiste podatkovne baze, ki so od izdelovalca zahtevale znatno naložbo v pridobitev, preveritev ali predstavitev vsebine te baze (141.a člen ZASP).
Dejstvo souporabe dela podatkovne baze je tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljen razlog za zmanjšanje odškodnine oziroma običajnega honorarja. Institut civilne kazni pa je tisti, ki preprečuje bojazen, da bi se kršitev "splačala".
odškodninska terjatev - premoženjska škoda - čas, ki je potreben za zastaranje - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - izgubljeni dobiček (zaslužek) - navadna škoda - predpogodba - zahteva za sklenitev glavne pogodbe na podlagi sklenjene predpogodbe
Natančnejša opredelitev pogoja iz prvega odstavka 352. člena OZ "odkar je oškodovanec zvedel za škodo" v pravnih pravilih ni mogoča, saj je odvisna od raznolikih okoliščin.
Dejanske okoliščine, ki se upoštevajo pri začetku teka subjektivnega zastaralnega roka glede odškodninske terjatve za izgubljeni dobiček, so (po naravi zadeve) drugačne od tistih, ki se upoštevajo pri začetku teka subjektivnega zastaralnega roka glede odškodninske terjatve za navadno škodo (zaradi zmanjšanja premoženja).
odstop od prodajne pogodbe - vrnitev danega - vračilo kupnine - kondikcija - neupravičena pridobitev - prekluzivni rok - rok iz 480. člena OZ - dopuščena revizija
Prvi odstavek 480. člena OZ velja za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova prodajalkine odgovornosti za stvarne napake, ne pa tudi za (kondikcijske) zahtevke, ki nastanejo na podlagi kasnejšega prenehanja (razveze) prodajne pogodbe, ki jo povzroči uresničitev kupkine pravice odstopiti od prodajne pogodbe zaradi stvarnih napak dobavljenega blaga. Za takšne (kondikcijske) zahtevke namreč veljajo splošni zastaralni roki.
avtorska pravica - kolektivne organizacije - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - uporaba glasbenih posnetkov - radiodifuzna organizacija - predvajanje glasbe prek interneta - višina nadomestila - skupni sporazum - dopuščena revizija
Pravilno je sklepanje sodišča druge stopnje, da je s sprejetjem SS/2006 tožeča stranka izgubila podlago za obračunavanje (posebnega) nadomestila po T/INT. Na takšno podlago se tožeča stranka ni mogla ponovno začeti sklicevati niti po prenehanju veljavnosti SS/2006. Če do sklenitve novega skupnega sporazuma ni prišlo, je imela tožeča stranka upravičenje, da določitev tarife predlaga Svetu. V četrtem odstavku 156. člena ZASP pa ni podlage, da bi lahko tožeča stranka potem, ko je bilo razmerje pogodbeno urejeno šest let, ponovno sama enostransko določala tarifo za obračun nadomestila za uporabo fonogramov oziroma, da bi ponovno „oživela“ merila, ki jih je tožeča stranka določila v T/INT še pred sklenitvijo SS/2006.
Kriterij, ki so ga stranke SS/2006 določile, je skladen s priporočenim kriterijem iz 1. točke tretjega odstavka 156. člena ZASP. SS/2006 določa obveznost članov združenja, da plačujejo nadomestila za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo komercialno izdanih fonogramov v programu, ki ga izdajajo (VI. točka). Sprejeta merila SS/2006 kot relevantnega kriterija niso upoštevala števila radijskih programov, ki jih izdaja posamezna radiodifuzna organizacija, na osnovi katerih naj bi tožeči stranki pripadala pravica do višjega nadomestila.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - normalen tek stvari - neposlovna odškodninska odgovornost - vmesna sodba
Sodišče mora pri ugotavljanju temelja zahtevka pri neposlovni odškodninski odgovornosti presojati (tudi) vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in vsako posamezno zatrjevano škodo. Sodišče bi moralo za vsako od posameznih zatrjevanih škod na podlagi uveljavljene teorije adekvatne vzročnosti ugotavljati in obrazložiti, ali je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke. Tožena stranka lahko odgovarja le za tisti vzrok, ki ga je bilo mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 205, 205/1-4. ZFPPIPP člen 46, 60, 60/2-3, 60/6, 227, 227/1, 301, 301/2, 301/8.
zahteva za varstvo zakonitosti - prijava terjatev v stečaju - prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - načelo koncentracije - načelo enakega obravnavanja upnikov
Vrhovno sodišče se pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je treba ostati pri gramatikalni razlagi povsem jasne določbe 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP. V povezavi z določbo šestega odstavka istega člena pa takšna ureditev pomeni spremembo pogojev za uveljavljanje zahtevka za povrnitev stroškov postopka, kot so urejeni v splošnih določbah drugega in tretjega odstavka 163. člena ZPP. Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na že pojasnjenem načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031005
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - etažna lastnina - oblikovanje etažne lastnine - podzemna garaža - akt o oblikovanju etažne lastnine - stavbna pravica - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
- ali je v aktu o oblikovanju etažne lastnine potrebno predvideti preoblikovanje stavbe pravice v etažno lastnino, opisati skupne dele nepremičnine, na katerih zgradba stoji (tj. tudi stavbno pravico kot skupni del), in določiti solastniške deleže na skupnih delih nepremičnine (tj. tudi na stavbni pravici kot skupnem delu) ali pa za nastanek etažne lastnine v stavbi, ki v zgolj določenem delu stoji na nepremičnini, ki je obremenjena s stavbno pravico, zadostuje zgolj oblikovanje etažne lastnine na stavbi,
- ali z oblikovanjem etažne lastnine na stavbi skupni del stavbe postane tudi stavbna pravica, četudi to v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT
VS00015725
ZIZ člen 20a, 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršilni postopek - izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določbo 20.a člena in 26. člena ZIZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za izvršljivost notarskega zapisa.
Pogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med prvo toženko kot prodajalko in drugo toženko kot kupcem poslovnega deleža v tožeči stranki. Druga toženka pri sklepanju te pogodbe v razmerju do predkupne upravičenke ni imela nobenih dolžnosti. Dolžnost obveščanja in posredovanja ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe s predkupno upravičenko je zavezovala le prvo toženko kot prodajalko. To pomeni, da tudi v primeru, da bi bila predkupna pravica kršena, sklenitev sporne pogodbe drugi toženki ni bila prepovedana. Zato v obravnavnem primeru pride v poštev povzeti drugi odstavek 86. člena OZ, na podlagi katerega pogodba ostane v veljavi, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa lahko zadenejo ustrezne posledice.
Drugo alinejo 2. točke tretjega odstavka 347. člena ZFPPPIPP, ki določa, da mora stečajni upravitelj predkupnega upravičenca pozvati, da mu v 15 dneh po prejemu vrne podpisan izvod pogodbe in plača celotno kupnino v skladu s pogodbo, je treba razumeti tako, da predkupnemu upravičencu ni treba plačati kupnine v roku 15 dni, temveč, da jo mora plačati v rokih, določenih v prodajni pogodbi.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - obvestitev dolžnika (cessusa) - pactum de non cedendo - pobot odstopljene terjatve - dopustnost pobota - vzajemnost medsebojnih terjatev
Če je po splošnih določbah 315. in 419. člena OZ dolžniku omogočeno, da se razbremeni svoje obveznosti tako z izpolnitvijo obveznosti odstopniku kot tudi s pobotanjem s svojo terjatvijo, je treba primerljiv položaj priznati dolžniku tudi v primeru dodatne zaščite po četrtem odstavku 417. člena OZ. Neučinkovanje obvestila o cesiji na položaj dolžnika zato le-temu omogoča, da pobotno izjavo lahko učinkovito uveljavlja zoper odstopnika terjatve, čeprav ni več podana vzajemnost terjatev, ker je zaradi učinka prenosa terjatve terjatev do dolžnika prešla v premoženjsko sfero prevzemnika terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015618
OZ člen 39, 610, 610/1, 610/3. ZOR člen 591, 591/1. ZIZ člen 175.
najemna pogodba - del nepremičnine - ugotovitev ničnosti pogodbe - causa (kavza) - nasprotovanje moralnim načelom - onemogočanje uporabe solastniku - nedobrovernost - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v izvršilnem postopku - nujno sosporništvo - pravno nasledstvo - prejšnji lastnik - plačilo uporabnine
Tožeča stranka mora v primeru tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe z njo zajeti vse pogodbene stranke, ki so nujni sosporniki, sicer ni tožena prava stranka in je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. Vendar pa to ne pomeni, da mora biti tožba vložena zoper vse pravne prednike pogodbenih strank, temveč da mora biti vložena zoper vse pogodbene strani. Po odsvojitvi nepremičnine novi lastnik kot najemodajalec vstopi v celoten pravni položaj prejšnjega najemodajalca, v vse njegove pravice in obveznosti, ki izhajajo iz najemne pogodbe. V pogodbenem razmerju novi lastnik tako v celoti nadomesti prejšnjega lastnika kot najemodajalca.
Izogibanje posledicam, ki jih imajo izvršilni postopki na položaj najemnika nepremičnin, je v nasprotju z moralnimi načeli.
Tretji odstavek 168. člena OZ določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. V sodni praksi je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožničina trditvena podlaga tako očitno ni zadostna, saj ni navedla ničesar o tem, kolikšen prihodek in dobiček je ustvarila v preteklosti. Tega ni storila niti po pozivu sodišča prve stopnje, naj predloži poslovne knjige.
Trditveno (in dokazno) breme je v vsakem konkretnem primeru odvisno tudi od trditev (in dokaznih predlogov) nasprotne stranke. Tožeča stranka je trdila, da izgubljeni dobiček predstavlja višina najemnin za plovilo v spornem obdobju; tožena stranka pa je ugovarjala, da bi imela tožeča stranka s tem v zvezi tudi stroške, kar bi zmanjševalo njen prihodek. Takšni utemeljeni ugovori zahtevajo dopolnitev trditvene podlage (in dokaznih predlogov), česar pa tožeča stranka ni storila; zato je presoja sodišč o nezadostnosti njenih trditev materialnopravno pravilna.