ZFPPIPP člen 221j. ZGD-1 člen 498, 498/1. OZ člen 421, 421/2.
začetek postopka prisilne poravnave – upniška prisilna poravnava – pritožba upnika – procesna legitimacija – odstop terjatve s pogodbo – cesija – dolžnikovi ugovori – posojila družbi namesto lastnega kapitala – kapitalsko posojilo
Zmotno je stališče predlagatelja, da s prenosom terjatev od družbe G. d.o.o. na predlagatelja, ni prešla tudi narava kapitalskih posojil.
Posojilo, dano v kriznih finančnih okoliščinah za družbo, se ipso iure prekvalificira v njen lasten kapital in se ne obravnava kot posojilo, ki bi ga družba kot posojilojemalka posojilodajalcu morala vrniti. Ker družbenik v takšnem primeru proti družbi nima zahtevka za vračilo posojila, tudi v postopku prisilne poravnave (na tej podlagi) ne more izvrševati nobenih pravic, med drugim ne vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
ZPP člen 81, 81/5, 163, 163/4, 163/7. ZFPPIPP člen 224, 245, 245/2, 382, 382/1, 386, 389, 389/1, 389/2, 389/3, 389/4.
zavrženje tožbe – osebni stečaj tožnika – omejena poslovna sposobnost – omejena procesna sposobnost – vložitev tožbe po stečajnem upravitelju – stečajna masa – terjatve, ki spadajo v stečajno maso – odločitev o stroških postopka – konec postopka zunaj obravnave – zahteva za povrnitev stroškov – pravnomočnost sklepa o zavrženju tožbe
Tožnikova poslovna sposobnost (posledično tudi procesna sposobnost) je omejena glede premoženja, ki sodi v stečajno maso. Ker vanjo pod pogoji 224. člena ZFPPIPP sodijo tudi terjatve, čeprav še niso sodno ugotovljene oziroma priznane, bi tožnik tožbo lahko vložil le po stečajnem upravitelju ali bi moral slednji že vloženo tožbo odobriti. Ker do tega, kljub pozivu sodišča, ni prišlo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo vloženo tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP.
kršitev avtorskih pravic – poseg v avtorske pravice – samovoljna uporaba avtorskega dela – objava fotografije brez dovoljenja – odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice – duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic – huda malomarnost pri povzročitvi škode – plačilo običajnega honorarja – civilna kazen
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče zmotno ugotovilo, da je bilo ravnanje delavke tožene stranke storjeno s hudo malomarnostjo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da izpoved grafične oblikovalke ni potrdila trditev tožene stranke, da je oblikovalka v časovni stiski pozabila opozoriti na potrebo po zamenjavi slike. Izpovedala je namreč, da pri oblikovanju sploh ni vedela, da gre za tujo fotografijo oziroma na to sploh ni bila pozorna. Fotografijo je našla na internetu izmed več fotografij, na avtorstvo ni bila pozorna in ni opazila, da fotografija ni iz D. baze. Ob vpogledu v prilogo A2, iz katere jasno izhaja, da je bila na fotografiji navedena označba avtorja, sodišče druge stopnje soglaša, da opisano ravnanje delavke ne ustreza standardu skrbnosti razumnega človeka, pri čemer se v primeru tožene stranke skrbnost presoja po strožjih merilih.
ZNP člen 35, 35/1. OZ člen 273. ZUPUDPP člen 52, 52/6.
sodni depozit – položitev zneska v razlastitvenem postopku – odločitev o stroških postopka
V obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano, da bi bila podlaga depozita v civilnopravnem razmerju, zato ni bilo podlage za odstop od splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZNP o kritju stroškov nepravdnega postopka.
ZZZD člen 123, 123/1, 123/2, 129. ZPP člen 318, 318/1.
določitev preživnine – šolanje – polnoletni otrok – izredni študij – višina preživnine – finančne zmožnosti staršev – potrebe otrok – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Pri določitvi višine preživnine je sodišče prve stopnje upoštevalo finančne zmožnosti tožencev in potrebe tožnice, kot to določa prvi odstavek 123. člena ZZZDR v zvezi s 129. člen ZZZDR.
Sodišče prve stopnje je primarni predlog zavrnilo, ugodilo pa je podrejenemu. Za morebitni uspeh s primarnim taksnim predlogom bi morala tožeča stranka, upoštevajoč določilo prvega odstavka 350. člena ZPP in zgornje razloge, izpodbijati prvostopenjski sklep v celoti. Ker tega ni storila, pač pa je izrecno izpodbijala le 1. točko izreka, v 2. točko izreka pritožbeno sodišče ne sme poseči. Zato za pritožbo, na podlagi katere bi v primeru uspeha prišlo do logično nevzdržne situacije, tožena stranka nima pravnega interesa.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5, 12, 12/1, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 212.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe - nepopolne vloge - predpisan obrazec - predpisane priloge - vsebinska popolnost predloga - odločanje o taksnem predlogu - nasprotna stranka - prikrajšanje proračuna - upravljalec proračuna - neenakopravni procesni položaj - navedbe in dokazi predlagatelja - izjava o premoženjskem stanju - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Določilo tretjega odstavka 12. člena ZST-1 je dolžnost sodišča iz prvega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z vsebinsko popolnostjo predloga omejilo le na tiste listine, ki so navedene v tretjem odstavku 12. člena ZST-1.
Odločanje o taksnem predlogu se nasprotne stranke ne tiče. Če je ena stranka v sodnem postopku deležna taksne olajšave, druga stranka ni v ničemer niti prikrajšana niti favorizirana. Za znesek sodne takse, kadar stranka s svojim predlogom za oprostitev uspe, je lahko prikrajšan edino proračun. Upravljalec proračuna pa nima možnosti sodelovanja ne v taksnem postopku, ne v sodnem postopku, pa tudi nikakršnega pravnega sredstva nima. Torej je v primerjavi s stranko, ki vloži taksni predlog, v izrazito neenakopravnem procesnem položaju. Ker je v takem postopku popolnoma izključen iz sodelovanja, je v celoti prepuščen odločitvi sodišča.
Odločitev o taksnem predlogu mora biti izven določila tretjega odstavka 12. člena ZST-1 odvisna izključno od navedb in dokazov predlagatelja taksnega predloga.
veljavnost pogodbe – odpoved pogodbe – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – odpovedni rok – stroški vzdrževanja in upravljanja podhoda
Odpoved pogodbe je zgolj sprožila začetek teka odpovednega roka. V vmesnem času je Pogodba še dajala pravne učinke: zavezovala je obe stranki, torej toženo stranko k plačevanju dogovorjenega deleža za vzdrževanje podhoda.
Po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka ni upravičena do iztoževanega izgubljenega dobička (plačilo najemnin za čas od predčasnega prenehanja najema oz. izpraznitve poslovnega prostora do predvidenega rednega zaključka najemnega razmerja po pogodbi) za čas od 26.2.2013 do 31.12.2014 v skupnem znesku 34.760,00 EUR. Tožeča stranka si je namreč sama (po svoji volji) izbrala opcijo odstopa od pogodbe z zahtevo za izpraznitev poslovnega objekta,
pri čemer ji je tožena stranka nato predmet najema tudi dejansko vrnila v posest. Do predčasnega prenehanja najema je prišlo po volji najemodajalca, in sicer iz razlogov, ki so bili z zakonom in pogodbo vnaprej predvideni (neplačevanje najemnine), zato ni pravne (odškodninske) podlage (predvsem zaradi pomanjkanja oz. pretrganja vzročne zveze) za obsodbo tožene stranke na izplačilo omenjenega izgubljenega dobička.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – pravična posest – dobra vera – lastniški posestnik nepremičnine – opravičljiva zmota – raziskovalna dolžnost priposestvovalca – raziskovalna dolžnost dediča – običajna skrbnost posestnika
Novejša sodna praksa zavzema stališče, da je dedič dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnem posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari. Opustitev preveritve lastninskega stanja ob dedovanju torej ni že sama po sebi okoliščina, ki narekuje zaključek o dedičevi nedobrovernosti.
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je bil tožnik ob sklepanju pogodbe otrok in da mu zgolj na podlagi prisotnosti ob pisanju osnutka pogodbe v letu 1968 oziroma 1970 ni mogoče naložiti, da bi moral zaradi tega več kot trideset let kasneje preveriti, ali je bila sporna nepremičnina navedena v kasneje sklenjeni pogodbi oziroma v sklepu o dedovanju.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – udarec s pestjo v predel glave – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – trajen strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – kršitev osebnostne pravice – pravno priznana škoda
Če strah zapusti trajne posledice, potem ena oblika nepremoženjske škode (strah) preide v drugo – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
Pritožnik pravilno izpostavlja, da sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice manifestirati v obliki pravno priznane škode – v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina za duševne bolečine pa se priznava le, kadar moč in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje.
stalno prebivališče – začasno prebivališče – sprememba bivališča – naslov stranke – navedba neobstoječega naslova – začasni zastopnik
S spreminjanjem bivališča v teku postopka dolžnikova (toženčeva) identiteta ni bila spremenjena, niti njegova istovetnost ni postala vprašljiva. Spremembo bivališča je sodišče lahko upoštevalo po uradni dolžnosti.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080117
OZ člen 299, 299/2, 551. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3. ZDKG člen 3. SPZ člen 17. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 182, 182/3, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – zaščitena kmetija – kmetijski stroji – pritiklina kmetije – realna subrogacija – pravna narava pogodbe – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – mešana pogodba – aleatornost – delež na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – vezanost na postavljeni zahtevek – zaznamba spora – povrnitev vrednosti vlaganj – obogatitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Glede na to, da je podlaga za nastanek skupnega premoženja delo, ki ga sestavlja katerakoli pojavna oblika, preko katere se ustvarja neka vrednost, ni nujno, da zakonec prevzemnika prispeva neposredno k nudenju (o)skrbe in pomoči sopogodbenika (preužitkarja), pač pa zadostuje, da je prispeval svoje delo oziroma sredstva v njuno življenjsko skupnost in s tem kril manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil skrbi in pomoči preužitkarja.
podpis pogodbe – izvedenec za preiskavo pisav – razlastitev
Tožniki so v postopku na prvi stopnji zatrjevali, da vsi podpisi prodajalcev na navedeni pogodbi niso pristni. Pri tej trditvi vztrajajo tudi v pritožbi. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi sodišče lahko odgovorilo le s pomočjo izvedenca za preiskavo pisav. Ta dokazni predlog tožnikov je bil neupravičeno zavrnjen.
Prodajna pogodba namesto razlastitve ne pomeni prometa z nepremičninami.
ZIZ člen 64, 65, 65/2, 65/3, 65/4. ZPP člen 181, 191, 196.
izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - skupna lastnina zakoncev - pasivna legitimacija - upnik - pravni interes za vložitev izločitvene tožbe zoper dolžnika - subjektivna kumulacija zahtevkov - formalno sosporništvo - navadno sosporništvo - predlog dolžnika za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Sodišče v ugodilni sodbi, izdani po izločitveni tožbi, ne ugotavlja obstoja pravice tretjega, zato presoja lastninskopravnih razmerij ne preraste v pravnomočnost. To se zgodi le, če je tožen tudi dolžnik, zoper katerega tretji ne more naperiti zahtevka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zoper dolžnika lahko naperi zahtevek na ugotovitev obstoja pravice, vendar le, če mu je dolžnik obstoj ugovarjane pravice v izvršilnem postopku prerekal. Sicer za tožbo zoper dolžnika nima pravnega interesa.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0085054
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 11, 40a. ZVEtL člen 9, 10, 10/1, 11, 11/1, 15, 31. SPZ člen 18, 23, 23/1. ZPPLPS člen 1, 1/2.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – pravni interes – vpis stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo – vpis delov stavb, ki služijo več večstanovanjskim stavbam
Z vpisom stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo so posamezni deli zgradb – glede katerih predlagatelji predlagajo vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL – postali nepremičnine in torej samostojni predmet stvarnih pravic. Pogoji za vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL v takem primeru niso podani.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 151, 151/1, 152.
prijava terjatve v stečajnem postopku – vsebina prijave terjatve – stroški postopka – nastanek terjatve za plačilo pravdnih stroškov – stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti
Stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, ki jih mora vsebovati zahtevek za priznanje terjatve v stečajnem postopku, so le tisti stroški, o povračilu katerih je bila sodna (ali druga) odločba izdana že pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje – nepotreben predlog
Predlog (za vrnitev v prejšnje stanje) bi smelo (sodišče) zavreči le, če bi bil prepozen, formalno pomanjkljiv ali nedopusten. Ocena sodišča prve stopnje, da vrnitev v prejšnje stanje ni potrebna, ni razlog za zavrženje predloga, ampak kvečjemu za njegovo zavrnitev.
ZPP člen 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-14, 441, 441/1. OZ člen 250.
delni umik tožbe – način odločanja o umaknjenem delu tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv izrek sodbe – projektiranje – obveznosti projektanta – pogodbena kazen
Glede na to, da je bila tožba tekom postopka (delno) umaknjena, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o tistem delu zahtevka, glede katerega tožeča stranka tožbe ni umaknila in glede katerega ni razveljavilo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s sodbo.
Projektiranje je „živ proces“, ki se spreminja in zahteva nenehno sodelovanje naročnika in projektanta. Četudi je tožeča stranka zahtevala spremembe, je projektant – tožena stranka tista, ki bi morala vedeti in opozoriti tožečo stranko na dejstvo, da gradnja dveh dvojčkov po takrat veljavni zakonodaji (glede na velikost zazidljivega zemljiša tožeče stranke) ni bila mogoča.
Usklajenost projektne dokumentacije z veljavno prostorsko zakonodajo je ključna za izpolnitev obveznosti projektanta, ki je obveznost uspeha. Ker gradnja dveh objektov kategoriziranih kot dvojčka v konkretnem primeru ni bila dopustna, tudi s strani tožene stranke pripravljena dokumentacija za tožečo stranko ni bila uporabna, zato je zmotna ocena sodišča prve stopnje, da je tožena stranka del svoje pogodbene obveznosti v razmerju do tožeče stranke izpolnila.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – solastni del
Kupovalka ni postala izključna lastnica navedenih nepremičnin, temveč jih je v last pridobila le v solastniškem (idealnem) deležu, dolžnica pa je kljub prodaji še vedno ostala solastnica stanovanja. V skladu z ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja tudi pritožba, kupec solastnega dela nepremičnine ne more doseči izselitve dolžnika iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni razdeljena.