ZSDU člen 12, 12/2, 25, 27, 27/1, 27/1-2. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev za člane sveta delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – pravica voliti predstavnike v svet delavcev – kandidiranje članov sveta – svet delavcev - volitve
V družbi so aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. V družbi je bilo zaposlenih od 50 do 300 delavcev, zato bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa ni prišlo). Te bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile volitve nezakonite, saj so te kršitve vplivale oziroma bi nedvomno lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - obrazložitev odpovedi
V sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je uveljavljeno stališče, da formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi reorganizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge določenega delovnega mesta oziroma delo, ki ga opravlja delavec, porazdeli med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravil z manj zaposlenimi. Zaradi dejanske ukinitve delovnega mesta pomočnika vodje II le v sporni poslovalnici niti ni bistvena sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta. Takšna ugotovitev po stališču pritožbenega sodišča predstavlja podlago za sklepanje, da je obstajal poslovni razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Na utemeljenost poslovnega razloga in s tem na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva ugotovitev, da se je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, drugemu zaposlenemu delavcu povečal obseg dela. Bistveno je, da dodelitev dela, ki ga je opravljal tožnik, drugim zaposlenim pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnik vodje II.
invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina – poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost. To pa pomeni, da pri tožniku ne gre za invalidnost I. kategorije, ki bi ga opravičevala do invalidske pokojnine.
Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine so določeni v 53. členu ZPIZ-2. Tožnica bi lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če bi v času smrti zavarovanca dopolnila predpisano
starost (v prehodnem obdobju 53 let in 6 mesecev oziroma vsaj nastopila t.i. čakalno dobo 48 let in 6 mesecev). Glede na to, da je bila tožnica stara 36 let in 3 mesece, pogoji glede dopolnitve starosti niso izpolnjeni in s tem tudi ne pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
ugovor zoper plačilni nalog – sodne takse – zavrženje ugovora – ponoven ugovor
O ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje, potrjenim s sklepom pritožbenega sodišča. Zato je ponoven ugovor tožene stranke nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006702
KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2. ZKP člen 354, 358, 358-1, 371, 371/1-9, 372, 372-1. ---------------------------------------------- op. št. 1: Kar pomeni: zakoni in podzakonski akti, ki jih sprejme državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. op. št. 2: Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 4/94 z dne 16.2.1994.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – identiteta med obtožbo in obsodbo – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ponareditev poslovnih listin – blanketna norma – poslovna listina – opis kaznivega dejanja – zapisnik seje upravne delniške družbe
Sodišče glede uporabe prava ni vezano na obtožbo, sodišče druge stopnje lahko ob istem opisu dejanja pravno oceno iz sodbe sodišča prve stopnje tudi spremeni, zato niti ni nujno, da bi se pravne norme morale pripisovati v izrek pravnomočne sodbe. Slednje velja tako za blanketno kazenskopravno normo kot tudi za dopolnilno normo. Zato trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena (pravilna) označba dopolnilne norme, ne drži. Sodišče prve stopnje je opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe v zvezi z navedenima zapisnikoma dopolnilo z besedilom „in so namenjeni za odločitve v zvezi z gospodarsko dejavnostjo upravljanja finančnih skladov“, ki ga obtožba ni vsebovala. Sodišče prve stopnje je tako v opis dejanja vneslo zakonski znak kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po 235. členu KZ-1B in s tem kršilo načelo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz opisa dejanja v obtožnem predlogu, ki tega zakonskega znaka ni vseboval. Iz tenorja obtožnega predloga namreč ne izhaja, v čem sta navedena zapisnika sej uprave družbe P. d.d. pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali namenjena za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.
ZUTD člen 5, 6, 8, 8/2, 9, 9/2, 127, 127/3. ZTuj-2 člen 51, 51/2.
brezposelnost – vpis v evidenco – tujci – delovno dovoljenje
Tožnica ne izpolnjuje pogoja za vpis v evidenco brezposelnih oseb, ker je tujka brez delovnega dovoljenja.
Zgolj dovoljenje za začasno bivanje, ob neizpolnjenih drugih pogojih, tožnici ne daje pravice do zaposlitve oziroma do prostega dostopa na slovenski trg dela.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 452, 452/3, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 1054, 1054/1.
spor majhne vrednosti – razpis naroka – sporno dejansko stanje – izrecna zahteva za izvedbo naroka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvensodna poravnava – pogodba
Sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti brez razpisa naroka, ker je dejansko stanje sporno in je tožnik izrecno zahteval izvedbo naroka.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja – zahteva upnika za presojo varščine – ustavitev izvršbe
Če upnik ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, lahko v 8 dneh od prejema poziva izvršitelja vloži pri izvršitelju zahtevo, da o tem odloči sodišče. V primeru, kadar upnik pri izvršitelju vloži tako zahtevo, sprejetje pravne posledice za primer neplačila varščine (ustavitev izvršbe) pred odločitvijo sodišča o upnikovi zahtevi ni dopustno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev - starejši delavci - varovana kategorija delavcev - delavec pred upokojitvijo - prehodna ureditev
V zvezi z vprašanjem, kdaj mora delavec dopolniti starost določeno v prehodni določbi 226. člena ZDR-1 v povezavi s 114. členom ZDR-1, je odločilno dejstvo, ali delavec določeno starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne pa, ali jo dopolni enkrat v letu, v katerem mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi. Tožnica je starost 56 let, ki je za leto 2015 določena v 226. členu ZDR-1, dopolnila med odpovednim rokom, in ne ob vročitvi redne odpovedi iz poslovnega razloga. Ker je bila tožnica ob odpovedi stara 55 let, ni izpolnjevala pogoja iz 226. člena v zvezi s 1. odstavkom 114. člena ZDR-1, zato ji je tožena stranka lahko brez njenega pisnega soglasja odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Ker toženka tožnici za meseca marec in april 2015 ni v celoti izplačala plače, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca psihiatra ugotovilo, da tožnik v tem sodnem postopku ni pravdno sposoben in ni bil pravdno sposoben že ob podaji pooblastila odvetniku za zastopanje v tem sporu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom tožniku postavilo skrbnika za poseben primer, pravilna.
Pravilno je sodišče prve stopnje za skrbnika za poseben primer postavilo Center za socialno delo A. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je CSD A. državni organ, tožnikova tožba pa je vložena tudi zoper Republiko Slovenijo, zaradi česar gre za očiten konflikt interesov in zato CSD A. ne more biti skrbnik za poseben primer v tem sporu. Res je CSD A. državni organ in res je tudi, da je tožba v tem sporu vložena zoper Republiko Slovenijo, ki je odgovorna za škodo, ki jo povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem. Toda obe stranki tega spora sta različni pravni osebi in zato med njima ne more biti podan konflikt oziroma nasprotje interesov. To področje je urejeno v ZIntPK, ki v 37. členu definira nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Uradna oseba namreč svoje funkcije ali službe ne more uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Konflikt interesov je torej po ZintPK določen kot ravnanje uradne osebe oziroma funkcionarja, ki v nasprotju z dolžnim ravnanjem in z zlorabo svojega položaja stori nekaj, da bo zadostil svojemu lastnemu interesu ali interesu tretje osebe. Zato pri pravnih osebah ni mogoče govoriti o konfliktu interesov.
ZPP člen 82, 83, 83/1, 137, 454, 454/3. ZST-1 člen 4.
neznano bivališče toženca – začasni zastopnik – vloga začasnega zastopnika – spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – neudeležba začasnega zastopnika na naroku – sodba na podlagi pripoznave – predlog za taksno oprostitev – odločanje sodišča prve stopnje o pritožbenih strških začasnega zastopnika
Začasni zastopnik opravlja vsa dejanja v imenu in za račun stranke.
izplačilo razlike v plači - neizrabljen letni dopust - nadomestilo
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, izgubi pravico do letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Tožnici je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala s potekom časa dne 31. 1. 2010. Tožnica je zahtevala izrabo letnega dopusta (5 dni) v zadnjem tednu januarja 2010, kar je tožena stranka zavrnila in zato tožnica letnega dopusta ni mogla izrabiti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica upravičena do nadomestila za neizrabljene dni letnega dopusta.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo – invalid III. kategorije
Ne glede na to, da je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja priznanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in se pri tem skliceval na zaposlitev in plačo v A. d. o. o., je ostalo nerazčiščeno, zakaj je tožnik v vlogi navedel, da uveljavlja nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ter ali tožnik res uveljavlja le nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu oziroma, kaj uveljavlja in kaj lahko uveljavlja glede na dejansko in pravno situacijo. Ker toženec dejanskega stanja v tej smeri ni razčistil in o tem, ali tožniku pripada pravica do katerega drugega ustreznega nadomestila, ni odločil, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. alineje 82. člena ZDSS-1 odpravilo izpodbijani odločbi in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zmotna uporaba materialnega prava - opravljanje sezonskega dela
Pri toženi stranki je obstajala povečana potreba po delu stevardes v poletni sezoni. Pri tem ni bistveno, če tožena stranka zaposluje stevardese, ki to delo opravljajo celo leto. Podobno je v primeru, kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga povečanega obsega del, saj enaka dela opravljajo tudi drugi delavci delodajalca, ki so pri njem zaposleni za nedoločen čas in navedeno ni razlog za ugotovitev nezakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ker ni podan razlog opravljanja sezonskega dela. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - prenehanje potrebe po delu
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto receptorja. Pogodba o zaposlitvi ji je bila odpovedana zaradi spremembe seznama storitev pri naročniku A. in posledično prenehanja opravljanja receptorskih storitev pri tem naročniku. Tožnica je glede na določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v enoti naročnika A., ampak tudi drugje. V tem delu je dejansko stanje ostalo neraziskano. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotoviti, ali je prenehala potreba po opravljanju dela receptorja glede na pogodbeno opredeljen kraj opravljanja dela, ter ponovno odločiti o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da je bil tožnik seznanjen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dne 20. 8. 2014, oprlo le na izpoved priče A.A., saj tožena stranka tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo trdila, da je tožba prepozna, saj je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 21. 8. 2014, tožba pa je bila vložena po izteku 30 dnevnega zakonsko določenega roka. Tožena stranka ni zatrjevala, da je bil tožnik z izredno odpovedjo seznanjen že 20. 8. 2014. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožena stranka ni zatrjevala, zato je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. To pa predstavlja kršitev absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek