Zahtevek zaradi motenja posesti je dajatveni. To izhaja iz 34. člena SPZ. Sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, kot ga je oblikovala tožeča stranka: da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti.
Sodišče sicer ne sme samo oblikovati zahtevkov, saj je vezano na postavljene zahtevke, mora pa v primeru odpravljivih pomanjkljivosti, kar je tudi ne najbolje oblikovan tožbeni zahtevek, stranko na to opozoriti.
Za posest ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati oziroma jo uživati.
OZ člen 147, 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 279a.
povrnitev nepremoženjske škode – nogometna tekma – poškodba zaradi prekrška igralca – udarnina leve strani prsnega koša s sumom na pok rebra – lahka telesna poškodba – telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – stranski intervenient – stroški postopka – uspeh po višini
V primeru začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovancu odškodnina pripada le izjemoma, če bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali če bi obstajale posebne okoliščine, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano. Sodišče prve stopnje je to škodo v zadostni meri upoštevalo v okviru odškodnine za telesne bolečine.
Stališče pritožbe, da je mogoče tudi stranskemu intervenientu naložiti povrnitev stroškov postopka, je zmotno, saj podlage za nekrivdno stroškovno obremenitev stranskega intervenienta v ZPP ni.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072585
ZFPPIPP člen 14, 269, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1. OZ člen 51.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – obdobje izpodbojnosti – insolventnost – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – domnevana baza – cesija – neobličnost pogodbe – običajen način izpolnitve – vnaprejšnji dogovor o načinu izpolnitve – poslovna praksa
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da sta se pravdni stranki vnaprej (ob naročilu blaga) dogovorili za plačilo s cesijo oz. asignacijo, zaradi česar ni mogoče trditi, da pomeni sklenitev cesijske pogodbe neobičajen načina plačila tožnice. Domneva iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP namreč izhaja iz predpostavke, da je nenadna sprememba načina izpolnitve tisti znak, ki bi moral upnika opozoriti na insolventnost tistega, ki izpolnjuje. Od upnika pa ni mogoče zahtevati prepoznave tega znaka, če je bilo že ob naročilu dogovorjeno, da bo upnik prejel plačilo na podlagi cesije.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 221v, 221v/1, 221v/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za ponovno prisilno poravnavo - zavrženje predloga - pritožba - novi dokazi - insolvenčni postopki - smiselna uporaba ZPP - pogoj nekrivde
V insolvenčnem postopku se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP glede vprašanj, ki v tem zakonu niso urejena drugače, smiselno uporablja ZPP. Po določilu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pa sme pritožnik k pritožbi predložiti nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti že med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Tega pritožnik ni storil. Zakaj je zgoraj omenjeni sporazum vložil v spis šele s pritožbo, ni pojasnil.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085869
ZIZ člen 96. SPZ člen 42, 101. ZPP člen 77, 77/2, 188, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 58, 59. ZFPPIPP člen 97, 101, 245, 296, 296/2, 386.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – obseg skupnega premoženja – nepravilno zastopanje – postopek osebnega stečaja – poslovna sposobnost stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – pravdna sposobnost – pooblastilo odvetniku – pooblastilo poslovno nesposobne osebe – prenos pooblastil na upravitelja
Če je bilo stanovanje prodano že pred izdajo izpodbijane sodbe v izvršilnem postopku, je kupec na stvari pridobil lastninsko pravico na originarni način. Lastninska pravica pravdnih strank na stvari je s tem prenehala. Če del skupnega premoženja ni več v lasti bivših izvenzakonskih partnerjev, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem in njuni stvarnopravni zahtevki glede tega premoženja. Prizadeti partner lahko uveljavlja kvečjemu obligacijski – denarni zahtevek.
Pooblastila, podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja, prenehajo. Za nadaljnje postopanje je potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja.
priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – zavrnitev predlaganih dokazov
Tožnik ni mogel priposestvovati sporne služnosti po zemljiščih toženca, ker ni potekla desetletna oziroma dvajsetletna doba, potrebna za priposestvovanje (217. člen SPZ).
Tožeča stranka je uspela dokazati zatrjevano dejstvo, da je toženi stranki nakazala 16.000,00 EUR kot posojilo za vračilo v enem letu. Tožena stranka pa s svojimi nejasnimi in nelogičnimi navedbami ni uspela postaviti takšnih trditev in predlagati zato ustrezne dokaze, da bi to trditveno podlago tožeče stranke omajala (7. in 212. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je na naroku v okviru materialnega vodstva pravde seznanilo toženo stranko s tem, da ni konkretizirala svojih trditev o vrnitvi denarja in ni za to navedla zadosti konkretnih trditev. Zato sodišču ni bilo treba izvajati predlaganih dokazov tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL0080792
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZGD-1 člen 473.
prenehanje stranke med pravdo - prekinitev postopka - obstoj pravnih naslednikov - singularno pravno nasledstvo - prevzem pravde - izpodbijanje sklepov skupščine v d.o.o. - aktivna legitimacija - položaj družbenika - pozneje najdeno premoženje v stečaju
Če tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka med pravdo preneha obstajati, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenesena na drug subjekt, se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja tožeče stranke, nadaljuje s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Z izbrisom družbe A. d. o. o. iz sodnega registra (v letu 2012), družbenik tožene stranke prenehal. Njegova poslovna deleža sta se s tem prenesla na njegove pravne naslednike. Kot rečeno, je bil njegov pravni naslednik pozneje najdeno premoženje družbe A. d. o. o., nad katerim se je začel stečajni postopek.
Čeprav ZFPPIPP pozneje najdenemu premoženju ne priznava položaja pravne osebe, tako ni videti razloga, da bi takšnim subjektom jemali položaj družbenikov oziroma, da jim zgolj iz razloga, ker niso pravne osebe, ne bi omogočili izpodbijanja sklepov skupščine, na katere so (preko svojega zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja) sicer bili vabljeni in so na njih imeli možnost sodelovanja in glasovanja.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085864
ZD člen 59, 61, 61/1, 76. ZPP člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200.
razveljavitev oporoke – pravni interes – subjektivni rok za vložitev tožbe – oporočna sposobnost – demenca oporočitelja – razumevanje besedila oporoke – priče pri oporoki – priznanje oporoke – delno priznanje oporoke – zavrnitev dokaznih predlogov – stroški pravdnega postopka – uspeh – prosta presoja dokazov
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Oporočna sposobnost se domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora domnevo izpodbiti.
Oporočne priče in notarka niso strokovno usposobljene za presojo oporočne sposobnosti, še posebej ne takrat, kadar sam potek sestave oporoke, njeno branje in podpis potekajo tako, da oporočitelj pri tem sodeluje z dajanjem videza pritrjevanja. Zato je neutemeljen očitek prvemu sodišču zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem vseh predlaganih prič. Vprašanje o oporočni sposobnosti zapustnika sodi v okvir strokovnih vprašanj, na katere lahko odgovori le izvedenec. Le slednji bi lahko kompetentno odgovoril na vprašanje o morebitnem obstoju „svetlega trenutka“ pri zapustniku v času sestave oporoke.
tožba za razvezo zakonske zveze – postopek v zakonskih sporih – svetovalni razgovor – izostanek prihoda na svetovalni razgovor pri centru za socialno delo – domneva umika tožbe
Tožnik, ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ni prišel na svetovalni razgovor pred pristojen center za socialne zadeve. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v 416. členu ZPP, in štelo, da je tožnik umaknil tožbo in v skladu z določbo tretjega odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
posojilna pogodba – dogovor o možnosti predčasne odpovedi posojilne pogodbe – odpovedni rok – ničnost dogovora o možnosti predčasnega odstopa od pogodbe – svobodno urejanje obligacijskih razmerij – dolžnost izpolnitve obveznosti
Eno od temeljnih načel obligacijskega prava je svobodno urejanje obligacijskih razmerij. Sklenjeni dogovor o predčasnem odstopnem upravičenju posojilodajalca pa ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralo.
OZ člen 179. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 20, 24. ZPP člen 154.
povrnitev nepremoženjske škode – padec v jašek – odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – redno vzdrževanje javnih cest – pregledniška služba – soprispevek – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Zavarovanec toženke je bil dolžan redno vzdrževati vse dele ceste, torej tudi kanal za odvodnjavanje meteornih voda z vtočnimi jaški. Ob izvajanju pregledniške službe bi moral opaziti očitno pomanjkljivost, da se na jašku rešetka ne nahaja, vendar tega pred škodnim dogodkom nikdar ni zaznal. Ker mora vzdrževalec vzdrževalna dela izvajati vestno in po pravilih stroke, toženka ne more uspeti z ugovorom, da njen zavarovanec za pomanjkljivost opreme ni mogel vedeti. Kot strokovnjak bi moral in mogel vedeti, da morajo biti globoki odtočni jaški širine 27 cm x 27 cm ustrezno zavarovani. Že po splošnih življenjskih izkušnjah namreč jašek, ki se nahaja v neposredni bližini pločnika in je tako globok, da se vanj lahko pogrezne cela noga, predstavlja nevarnost za varnost pešcev.
Sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, ko je denimo zaradi ugotavljanja temelja zahtevka potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, oprava ogleda in podobno. V obravnavani zadevi je bil temelj resda sporen, vendar za njegovo ugotovitev ni bilo treba izvesti obsežnega dokaznega postopka, temveč je zadoščalo že zaslišanje dveh prič ter pregled projektne dokumentacije za izgradnjo ceste. Takšne okoliščine pa ločenega ugotavljanja uspeha po temelju in višini ne upravičujejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085095
OZ člen 131, 180, 184. ZOR člen 204. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – smrt sina – smrt brata – posredni oškodovanci – nestrokovno zdravljenje – opustitev pri zdravljenju s strani bolnišnice – vzročna zveza – kršitev pravice do obravnavanja v postopku – pripombe na izvedensko mnenje – neposredovanje pripomb in vprašanj izvedencu – zavrnitev dokaznega predloga za dokazovanje z novim izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dopolnitev dokazovanja – smrt stranke med postopkom – prehod pravice zahtevati odškodnino za nepremoženjsko škodo – aktivna legitimacija
Sodišče je pri dokazovanju z izvedenko bistveno kršilo procesna pravila. V odškodninskem sporu, kjer se obravnava domnevna strokovna napaka zdravnika ali zdravstvenega osebja, je prav izvedenski dokaz odločilnega pomena. Zlasti v tem primeru, ko je prišlo do smrti pacienta v bolnišnični oskrbi, bi sodišče tožnikom kot njegovim svojcem moralo omogočiti, da se okoliščine smrti zanesljivo razjasnijo, ter dopustiti, da se izvedensko mnenje, o katerem dvomijo, učinkovito preizkusi, tako glede popolnosti izvida kot glede strokovne utemeljenosti mnenja.
stroški postopka – nujni sosporniki – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – odgovornost za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je prva toženka zahtevek pripoznala in je bila nadaljnja pravda posledica ravnanja drugega toženca in tretje toženke oziroma njunega nasprotovanja tožbenemu zahtevku, bremeni obveznost povrnitve ustreznega dela stroškov tožeče stranke le njiju. Hkrati pa prva toženka ni upravičena do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožeče stranke, kot je zahtevala v odgovoru na tožbo. Pravila iz 157. člena ZPP v primerih pripoznave le enega od nujnih sospornikov ni mogoče uporabiti, do zaključka pravde pa je prišlo zaradi umika tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - preživnina - poslabšanje premoženjskega stanja - dejansko vprašanje - zavrnitev predloga za prekinitev postopka
Vprašanje poslabšanja tožnikovega premoženjskega stanja in s tem njegove preživninske zmožnosti se nanaša na obstoj oziroma neobstoj dejstev. Gre torej za dejansko vprašanje ne pa predhodno v zgoraj opredeljeni vsebini 13. člena ZPP.
ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-10. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Orijentacioni kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Federacije Bosne i Hercegovine (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravičnega denarnega nadomestila nematerialne škode Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine, BiH, 2016) člen 1. Zakon o obligacionim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, BiH, 1978) člen 200.
prometna nesreča - Haaška konvencija - uporaba tujega prava - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - Orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Ker sta obe pravdni stranki soglašali z izdajo sodbe brez izvedbe nadaljnje glavne obravnave, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo izven naroka, zaradi česar pritožbeni očitek o zagrešeni absolutni bistveni kršitvi postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
stroški postopka – odmera odvetniških stroškov – nagrada za postopek – nagrada za narok – ponovljeni postopek – kilometrina – izračun kilometrine – davek na dodano vrednost (DDV)
Za še eno nagrado za postopek zaradi ponovljenega postopka v določbah ZOdvT ni podlage.
Več spletnih pripomočkov kaže, da je razdalja med D., kjer ima sedež svoje odvetniške pisarne pooblaščenka druge toženke, in N., okoli 79 km, zato prijavljeno število prevoženih kilometrov na narok 80 km ustreza življenjski realnosti.