Tožeče stranke v sporu uveljavljajo zahtevke zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko, pri kateri jim ni prenehalo delovno razmerje (prenehalo jim je pri hčerinski družbi tožene stranke). Takšen spor ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi tožena stranka kot delodajalec sama krila svoje stroške postopka ne glede na njegov izid.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061744
ZOR člen 200. ZPP člen 2, 180, 180/1.
pravična denarna odškodnina – vrste nepremoženjske škode – določnost zahtevka za nepremoženjsko škodo – ločeno uveljavljanje odškodnine za posamezno vrsto škode – prekoračitev tožbenega zahtevka
Dejstvo, da je tožnica svoje prikrajšanje (nevšečnosti med zdravljenjem) uvrstila v drugo vrsto škode, kot bi skladno s sodno prakso morala, sicer ni v skladu z zahtevanim analitičnim pristopom pri uveljavljanju odškodnin in otežuje sistematičen pristop pri obravnavanju škode, ni pa podlage za zaključek, da je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin prisojena izven okvira tožbenega zahtevka, saj je tako postavljen zahtevek sodišče obravnavalo in tudi tožena stranka ni ugovarjala, da se zaradi njegove nedoločnosti ne more braniti.
dovoljena hitrost v naselju – območje prehoda za pešce – nepričakovana ovira
Dovoljena hitrost v naselju ne pomeni, da sme voznik s takšno hitrostjo voziti tudi v območju prehoda za pešce. Prehod za pešce za voznika pomeni, da mora biti v vsakem trenutku pripravljen ustaviti pred prehodom za pešce, saj pešec, ki stopa po prehodu ali stopa nanj zanj nikoli ni nepričakovana ovira. Še bolj bi moral biti pozoren, če ni imel dobrega pregleda nad razmerami, na kar kaže njegova navedba, da je peška prišla na prehod izza parkiranega vozila. Zmotno je zato stališče zagovornice, da sta pešca povzročila nevarno situacijo, ki je bila za obdolženega nepričakovana in neobvladljiva.
vstop novega dolžnika v izvršilni postopek – prehod obveznosti – sprememba dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – javna listina - smrtovnica
Javna ali po zakonu overjena listina, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZIZ, mora s svojo vsebino izkazovati prehod obveznosti na dolžnika (oziroma prehod terjatve na upnika).
odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornega vozila – posebne olajševalne okoliščine
Obdolženi je bil v času storitve prekrška v hudi osebni stiski. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da obdolženi sicer ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj doslej ni bil kaznovan niti ni v drugem postopku o prekršku. Glede na to, da je bila obdolžencu hitrost izmerjena sicer znotraj območja, ki označuje naselje, vendar na regionalni cesti, ob čemer tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu ne navaja nobene takšne okoliščine v zvezi z obravnavanim prekrškom, ki bi kazala na povzročitev konkretne nevarnosti za nastanek hude posledice, so v obravnavanem primeru podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kljub sicer visoko prekoračeni dovoljeni hitrosti.
Po določbi čl. 131 ZZZDR se sme preživnina, v danem primeru zvišana preživnina, prisoditi tudi za čas pred izdajo sodbe, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba, pri čemer ni pritožbeno sporno, da je tožeča stranka zahtevala zvišanje preživnine od 1. 4. 2011, to je od vložitve tožbe dalje.
predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist – ustrezna izvajalska organizacija – zdravstveni razlogi storilca
Glede na to, da so razlogi, da storilcu ni mogoče omogočiti opravljanja nalog v splošno korist na njegovi strani (zdravstveni), je odločitev sodišča prve stopnje, da se storilčev predlog zavrne, pravilna.
dokazni predlog – izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Res je, da sodišče ni zaslišalo tudi predlagane priče M.B., vendar s tem ni zagrešilo nobene kršitve, ki bi bila obdolžencu v škodo. Kot je namreč pojasnilo, je že kot priča zaslišani policist Mi.B. prepričljivo pojasnil, kako je postopek z obdolženim potekal, obdolženi pa na izpovedbo priče ni imel nobenih pripomb. Poleg tega obdolženi v pritožbi tudi ni pojasnil, glede katerega pravno relevantnega dejstva bi bilo pričanje te priče pomembno, prav tako tudi ni zadostil dokaznim standardom predloga za pridobitev atesta za elektronski alkotest. Obdolženi namreč ne trdi, da bi elektronski alkotest deloval nepravilno, v pisnem zagovoru navaja le, da se ne spomni, ali mu ga je policist pokazal.
ZVCP-1 člen 233. ZP-1 člen 26, 26/7, 114, 114/4, 157, 157/3, 163, 163/12.
domneva odgovornosti lastnika vozila – pravni pouk – pravna zmota – odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila
Pouk iz četrtega odstavka 114. člena ZP-1, da mora obdolženi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, je nedvoumen, enako tudi opozorilo, da bo v primeru, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil in ne bo zahteval zaslišanja pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku, sodišče izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi se običajno skrben človek na takšna opozorila odzval in pri sodišču preveril za kakšno zadevo gre, tudi če bi menil, da gre za pomotoma voden postopek o prekršku zoper njega in se ni mogoče strinjati z mnenjem zagovornice, da je bil obdolženi v opravičljivi pravni zmoti.
plača - znižanje plače - del plače za delovno uspešnost - dodatek k plači
Če plan ni dosežen iz različnih razlogov (ker delo ni končano, zaradi bolniških staležev ipd.), delavcu ni mogoče očitati, da iz razlogov na njegovi strani ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov. To hkrati pomeni, da pogoji za znižanje plače niso izpolnjeni.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi, da zavrne storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, utemeljeno upoštevalo storilčeve številne vožnje pod vplivom alkohola in da mu je bilo že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega pa storilec tudi ni predložil ustreznega zdravniškega spričevala (z mnenjem alkohologa), ampak mnenje psihologa.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. Pritožnica ne izraža pomislekov glede primernosti postavljenega skrbnika, zavzema se za postavitev skrbnika, ki ga je predlagala sama, ne da bi pojasnila, zakaj bi bil primernejši.
Procesna posledica litispendence je, da se med istimi strankami pred pristojnim sodiščem ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Ali povedano drugače; če pristojno sodišče ugotovi, da o istem zahtevku že teče pravda, mora tožbo po istem zahtevku, ki je kasneje vložena pri tem sodišču, zavreči.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 311, 350, 351, 442, 442/1, 442/1-1, 443, 443/6.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - sposobnost biti stranka - nadaljevanje postopka s premoženjem izbrisane pravne osebe - vročanje aktivnim družbenikom - spregled pravne osebnosti - priznanje lastninske pravice - vrsta tožbenega zahtevka - osebna odgovornost družbenikov - prerekana izločitvena pravica - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, temveč se je nad premoženjem začel stečajni postopek, pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov ne pridejo v pošev.
Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico (lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ki je bila prerekana, zato mora sodišče v predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel že pred uvedbo stečajnega postopka, o takšnem zahtevku meritorno odločiti.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja popolnega dokaznega postopka. O predlogu mora odločiti najkasneje v treh dneh, pri tem pa ne presoja, ali je tožeča stranka svoje trditve dokazala, temveč le, ali je izkazala za verjetno, da terjatev obstoji. Če presodi, da tožeča stranka tega ni storila, predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in se ne ukvarja s preostalimi pogoji za izdajo začasne odredbe.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda – trditvena podlaga – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Zaradi pomanjkanja trditev, s katerimi bi tožnica verjetno izkazovala enega izmed nadaljnjih pogojev iz 270. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo, ne da bi presojalo, ali je verjetno izkazana njena terjatev, saj morajo biti potrebni pogoji podani kumulativno.
Dejstvo, da bosta toženca prodala stanovanje, glede katerega zahteva tožnica s tožbo povrnitev vlaganj, še ne pomeni, da bo poplačilo njene terjatve oteženo ali onemogočeno.
Sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka, ker ni izvedlo predlaganega dokaza, saj se z dokazi ne more nadomestiti pomanjkljiva trditvena podlaga strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Delavec s tem, da je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, huje krši delovne obveznosti. Zaradi takšne kršitve mu delodajalec (ob izpolnjenih ostalih pogojih) utemeljeno poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
zakonska zveza – razmerje med zakoncema po razvezi – preživljanje zakonca – izvršljiv notarski zapis – sporazum o preživnini pred razvezo zakonske zveze
Zakonec s pravico do preživnine prosto razpolaga. Prosto pa lahko razpolaga s pravico do preživnine šele od trenutka, ko mu je ta pravica na podlagi izvršljivega notarskega zapisa ali s sodno odločbo priznana, saj se takrat vzpostavijo in določijo preživninska upravičenja in bremena.
Prosto razpolaganje razvezanega zakonca z zahtevo za preživnino pomeni, da se ne more pravno veljavno odpovedati tako zahtevku (v razvezni pravdi zahtevka ne uveljavi) kot tudi že pravnomočno prisojeni preživnini (z veljavnim pravnim naslovom).
ZDLov-1 člen 52, 52/1, 52/2, 54, 54/5, 58, 58/1. ZON člen 92, 93, 93/1.
povrnitev škode - premoženjska in nepremoženjska škoda - objektivna odgovornost države - nalet divjadi - pojem divjadi - postopek uveljavljanja škode - rok za prijavo škode
Republika Slovenija je objektivno odgovorna tudi za nepremoženjsko škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste (medved).
Določba 58. čl. ZDLov-1 se nanaša le na uveljavljanje premoženjske, ne pa tudi nepremoženjske škode. Za uveljavljanje slednje je treba uporabiti OZ.