začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja popolnega dokaznega postopka. O predlogu mora odločiti najkasneje v treh dneh, pri tem pa ne presoja, ali je tožeča stranka svoje trditve dokazala, temveč le, ali je izkazala za verjetno, da terjatev obstoji. Če presodi, da tožeča stranka tega ni storila, predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in se ne ukvarja s preostalimi pogoji za izdajo začasne odredbe.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda – trditvena podlaga – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Zaradi pomanjkanja trditev, s katerimi bi tožnica verjetno izkazovala enega izmed nadaljnjih pogojev iz 270. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo, ne da bi presojalo, ali je verjetno izkazana njena terjatev, saj morajo biti potrebni pogoji podani kumulativno.
Dejstvo, da bosta toženca prodala stanovanje, glede katerega zahteva tožnica s tožbo povrnitev vlaganj, še ne pomeni, da bo poplačilo njene terjatve oteženo ali onemogočeno.
Sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka, ker ni izvedlo predlaganega dokaza, saj se z dokazi ne more nadomestiti pomanjkljiva trditvena podlaga strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Delavec s tem, da je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, huje krši delovne obveznosti. Zaradi takšne kršitve mu delodajalec (ob izpolnjenih ostalih pogojih) utemeljeno poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vročanje pisanj – osebno vročanje – pravilna vročitev – povratnica kot javna listina – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Toženki sodba na podlagi pripoznave ni bila vročena s fikcijo, temveč neposredno, osebno, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, torej je sleherno nadaljnje razpravljanje o kraju in načinu vročanja odveč.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - bolniški stalež - reparacija - nadomestilo za čas brezposelnosti
Dejstvo, da je delavec v času poskusnega dela v bolniškem staležu, ne more utemeljiti negativne ocene poskusnega dela, na podlagi katere bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
Tožena stranka obligacijskega razmerja s tožečo stranko ne zanika, saj navaja, da je s tožečo stranko v poslovnem razmerju, iz katerega toženi stranki nastajajo obveznosti, ki pa jih pravočasno in v celoti poravnava, in da ji ni jasno, na kateri podlagi ta od nje zahteva plačilo vtoževanih terjatev. Iz navedene vsebine ugovora je torej razbrati, da stanje obveznosti tožene stranke do tožeče stranke med strankama ni usklajeno.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068334
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 88, 148.
formalnost zemljiškoknjižnega postopka – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – plačilo terjatve
Kadar sodišče prve stopnje dovoli zaznambo sklepa o izvršbi, po uradni dolžnosti v upnikovo korist dovoli še vknjižbo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku po določbah prvega odstavka 86. člena, 88. člena in 148. člena ZZK-1 presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku, zato tudi ne odloča o obstoju ali neobstoju denarne terjatve, torej, ali je bil dolg že izterjan ali ne.
uporaba stanovanja v skupni lastnini - plačilo uporabnine – uporabnina – skupna lastnina
Uporabnina je posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo imetnik stvari lahko izbral.
Le če bi toženka tožniku souporabo stanovanja onemogočala, ali ga kako drugače ovirala pri razpolaganju z njegovim premoženjem, bi prevzela riziko oz. tveganje, ali ji bo izključna posest stanovanja prinašala korist oz. dohodek.
tožniška varščina – pravne osebe - sedež tožnika v ZDA
Sodišče mora od ministrstva, pristojnega za pravosodje, pridobiti odgovor, ali so k plačilu tožniške varščine v ZDA vezane tudi pravne osebe iz RS ter posebej, ali takšna dolžnost obstaja v zvezni državi, v kateri ima tožnik sedež.
Napačno je stališče izpodbijanega sklepa, da tožnikova navedba, naj se izrek sodbe glasi, „da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 32.000 EUR“, ne ustreza zahtevi po določni postavitvi zahtevka v tožbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - letni dopust
Izostanek z dela, za katerega delavec nima odobritve, je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je prihajanje na delo predpogoj, da se delo opravlja, opravljanje dela pa je temeljna dolžnost delavca v delovnem razmerju.
zakonska zveza – razmerje med zakoncema po razvezi – preživljanje zakonca – izvršljiv notarski zapis – sporazum o preživnini pred razvezo zakonske zveze
Zakonec s pravico do preživnine prosto razpolaga. Prosto pa lahko razpolaga s pravico do preživnine šele od trenutka, ko mu je ta pravica na podlagi izvršljivega notarskega zapisa ali s sodno odločbo priznana, saj se takrat vzpostavijo in določijo preživninska upravičenja in bremena.
Prosto razpolaganje razvezanega zakonca z zahtevo za preživnino pomeni, da se ne more pravno veljavno odpovedati tako zahtevku (v razvezni pravdi zahtevka ne uveljavi) kot tudi že pravnomočno prisojeni preživnini (z veljavnim pravnim naslovom).
plačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
V spisu ni vročilnice, ki bi jo podpisala naslovnik in vročevalec, ampak le nepodpisana vročilnica. Položaj je podoben kot v primeru, ko se vročilnica izgubi.
Asignantova obveznost v času, ko se še ni iztekel rok za izpolnitev po asignaciji, miruje ter se ponovno aktivira, če asignatar ne dobi izpolnitve od asignata.
Smrt asignata ne vpliva na plačilo. Ker je asignat umrl še pred zapadlostjo plačila obveznosti, tožena stranka za poravnavo teh obveznosti še ne more biti odgovorna. Tožeča stranka bi morala izpolnitev najprej terjati od dedičev in šele, če v dodatnem roku ne bi dobila izpolnitve, bi lahko zahtevala izpolnitev od tožene stranke (asignanta) na podlagi kavzalnega temeljnega posla.
ZDLov-1 člen 52, 52/1, 52/2, 54, 54/5, 58, 58/1. ZON člen 92, 93, 93/1.
povrnitev škode - premoženjska in nepremoženjska škoda - objektivna odgovornost države - nalet divjadi - pojem divjadi - postopek uveljavljanja škode - rok za prijavo škode
Republika Slovenija je objektivno odgovorna tudi za nepremoženjsko škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste (medved).
Določba 58. čl. ZDLov-1 se nanaša le na uveljavljanje premoženjske, ne pa tudi nepremoženjske škode. Za uveljavljanje slednje je treba uporabiti OZ.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 311, 350, 351, 442, 442/1, 442/1-1, 443, 443/6.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - sposobnost biti stranka - nadaljevanje postopka s premoženjem izbrisane pravne osebe - vročanje aktivnim družbenikom - spregled pravne osebnosti - priznanje lastninske pravice - vrsta tožbenega zahtevka - osebna odgovornost družbenikov - prerekana izločitvena pravica - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, temveč se je nad premoženjem začel stečajni postopek, pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov ne pridejo v pošev.
Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico (lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ki je bila prerekana, zato mora sodišče v predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel že pred uvedbo stečajnega postopka, o takšnem zahtevku meritorno odločiti.
dokaz z izvedencem – presumpcija umika predloga – odškodnina zaradi vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
V nepravdnem postopku se na podlagi 36. člena ZNP šteje, da je predlog predlagatelja umaknjen le v primeru, kadar sodišče ne more odločiti o predlogu, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza. Navedeno zakonsko določbo je moč uporabiti izjemoma in to v primerih, ko zakon izrecno določa izvedbo dokaza z izvedencem (mejni spor) oziroma, ko nepravdnega postopka brez izvedenca ni mogoče izvesti, tudi ne ob upoštevanju pravil o dokaznem bremenu.
ZIZ člen 6, 6/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZST-1 člen 34, 34a, 34a/2, 34a/3, 35. ZST-1A člen 42, 42/1.
odločanje o ugovoru - pristojnosti strokovnega sodelavca - sestava sodišča – razmerje specialnosti predpisa do splošnega - časovna veljavnost procesnega zakona
Postopek izterjave neplačane sodne takse je posebej in podrobno urejen v Zakonu o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 37/2008 in 97/2010; v nadaljevanju ZST-1), ki kot specialni zakon ureja pravila v zvezi s plačevanjem sodnih taks v vseh sodnih postopkih. Ker gre za specialni predpis za področje sodnih taks v odnosu do ZIZ, ki ureja le področje izvršbe, je potrebno glede pooblastil za izdajo odločitev v postopku odločanja o izterjavi neplačane sodne takse uporabiti določbe ZST-1.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072444
ZGD-1 člen 480, 480/3, 501, 502, 502/1, 505. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 107.
izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deleža
Pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.