ZSpo člen 64. ZDru člen 37, 37/1, 37/2. ZLNDL člen 1, 1/2.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice ex lege - lastninjenje po ZSpo - športni objekti - teniško igrišče - objekti v upravljanju športnih društev - pravica uporabe - pravica upravljanja
ZSpo je prava pravna podlaga za lastninjenje, ko gre za nepremičnine, ki imajo naravo športnih objektov, in ki so jih ob njegovi uveljavitvi športna društva imela v upravljanju. Ti športni objekti niso bili predmet lastninjenja po 3. členu ZLNDL - ne glede na to, kdo je imel v trenutku lastninjenja na njih vpisano pravico uporabe družbene lastnine.
Tožniku ni bilo treba izkazati prenosa lastninske pravice/pravice uporabe, ki jo je kot pogoj za pridobitev lastninske pravice določal ZLNDL. Bistveno je, da je izkazal uporabo teniških igrišč oziroma njihovo oddajanje v najem.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-3.
prekinitev postopka - poslovna sposobnost - procesna sposobnost - skrbništvo - pooblastilo za vložitev tožbe
Ker je bil sklep o postavitvi skrbnika, ki je v imenu tožnice vložil tožbo, razveljavljen, tako da sedaj tožnica, katere procesna sposobnost je močno vprašljiva, nima skrbnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo do razrešitve vprašanja, ali tožnica potrebuje postavitev pod skrbništvo oziroma do postavitve skrbnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087673
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 318. SZ-1 člen 104. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - neplačevanje neprofitne najemnine - pravica do doma - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - pravica do lastnine - vročanje s fikcijo - zamudna sodba
Odpoved najemne pogodbe, s čimer je poseženo v pravico do doma toženca, je predvidena s Stanovanjskim zakonom (SZ-1), prav tako je poseg nujno potreben zaradi zaščite ciljev, določenih v drugem odstavku 8. člena EKČP, in sicer je odpoved potrebna zaradi zaščite ekonomske blaginje lokalne skupnosti in s tem države.
izrekanje sankcij mladoletnikom - izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku - izrekanje enotnih vzgojnih ukrepov mladoletnikom
Pritožbeni očitek, da določbe KZ-1 oziroma KZ pri izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku ne poznajo besedne zveze "enotnega vzgojnega ukrepa", ni utemeljen. Gre namreč za (s strani zagovornika spregledano) določbo drugega odstavka 85. člena KZ, po kateri sodišče tudi tedaj, kadar po izreku vzgojnega ukrepa ugotovi, da je mladoletnik pred njegovim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje, ravna na način kot je določen v prvem odstavku citirane zakonske določbe; le-ta se nanaša na situacijo, če je mladoletnik storil več kaznivih dejanj v steku, v tem primeru presoja sodišče pri izbiri vzgojnih ukrepov enotno vsa dejanja, ne da bi določalo za vsako dejanje poseben ukrep. Glede na to, da istemu mladoletniku torej ne more biti hkrati izrečenih več vzgojnih ukrepov, ki bi se lahko med seboj razlikovali tako po trajanju kot tudi po kraju in načinu izvršitve, kazenski zakon predvideva, da se mladoletniku izreče samo enoten vzgojni ukrep tudi takrat, ko sodišče že po izreku vzgojnega ukrepa ugotovi, da je mladoletnik pred njegovim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje.
stečajni postopek nad pravno osebo - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - zastopanje stečajnega dolžnika
Ker je terjatev, ki jo pritožnik uveljavlja v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o. o., premoženje stečajnega dolžnika B. B. – v osebnem stečaju, stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o. pa teče z namenom poplačila terjatev upnikov, so načeloma vsa procesna dejanja upnikov in sodišča v tem stečajnem postopku v neposredni ali posredni povezavi z namenom stečajnega postopka, to je poplačilom terjatev upnikov. To velja tudi za načrt poteka stečajnega postopka in spremembo tega načrta. Zato stečajnega dolžnika B. B. v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o .o. lahko zastopa le upravitelj. Kako bi izpodbijani sklep lahko vplival na položaj B. B. izven okvira namena stečajnega postopka, pa dolžnik v pritožbi ni pojasnil.
URS člen 22. ZDZdr člen 2, 2-3, 30, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 40, 52, 53, 55, 55/2, 55/3, 68. ZPP člen 7, 8.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - izvedenec psihiatrične stroke - poslabšanje zdravstvenega stanja - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - pojem duševne motnje - zdravljenje v nadzorovani obravnavi
Pojem duševne motnje je pravni pojem, ki ga mora sodišče napolniti glede na strokovna pojasnila medicinske stroke, ker samo nima znanja za prepoznavanje bolezenskega stanja pri spremembah v vedenju in čustvovanju osebe.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 112. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predstavnik delavcev - dokazna ocena - posebno varstvo
Ravnanje tožnika je močno preseglo nivo komunikacije, ki se sicer pričakuje pri medsebojnih kontaktih v okviru delovnega razmerja. Ker je tožnik ravnal v nasprotju z zakonom (kršil je določbe 33., 34. in 37. člena ZDR-1) je pravilna tudi presoja, da mu tožena stranka v postopku ni bila dolžna zagotavljati posebnega varstva, ki ga sicer uživajo predstavniki delavcev po 112. členu ZDR-1.
Sodišče je pri presoji utemeljeno upoštevalo tudi obnašanje tožnika na naroku. Tožnik je namreč večkrat motil red ter med izpovedjo priče B. B. pričo žalil z idiotom, vihraje je zapustil razpravno dvorano in pri tem močno zaloputnil z vrati. Prav tako je red in mir motil med izpovedjo priče E. E. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopnim, da tudi navedeno ravnanje tožnika na naroku potrjuje izpovedi prič, da je tožnik na podoben neprimeren način nastopal tudi pred ravnateljem in zaposlenimi pri toženi stranki.
Svet zavoda je po določbah ZZ nadzorni in svetovalni organ zavoda, ki deluje kot kolektivni organ. Posamezni član sveta zavoda sicer na vodstvo lahko naslovi vprašanja ali pobude, ima pravico do informacij o delu zavoda, lahko zahteva pojasnila od vodstva, vendar sam nima samostojnih izvršilnih pristojnosti, ne more sam sprejemati odločitev niti kakorkoli ukazovati vodstvu zavoda.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pretekla raba zemljišča - izključna raba - namembnost zemljišča - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - urbanistični red - javna pohodna površina - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe v pomenu ZVEtL-1.
pritožba zoper sklep o zavrženju predloga - spor za ugotovitev očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - zamuda zakonskega roka za vložitev zahtevka - dejanske ovire - za odločitev relevantne okoliščine - sklenitev zakonske zveze - dokazna ocena - verodostojnost izpovedbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - pravica do poznavanja lastnega izvora - pravica do ohranitve družinskih razmerij - človekove pravice in temeljne svoboščine
Ne glede na to, ali so nasprotni udeleženci zanesljivo ali nezanesljivo vedeli, da ima pokojni še eno hčer, rok za vložitev predloga za ugotavljanje očetovstva ne more biti daljši ali celo neomejen. Pravice do izvora ni mogoče uveljavljati časovno neomejeno.
motenjski spor - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop - motilno dejanje - voda - zdravstvene težave
Ocena sodišča prve stopnje, da je začasna odredba še vedno potrebna in ni podlage za njeno razveljavitev, četudi je toženec po izdaji začasne odredbe ravnal v skladu z njo, ne prepriča, saj toženec trdi, da do zatrjevanega motilnega dejanja sploh ni prišlo. Razlog, da je tožnica po izdaji začasne odredbe imela na voljo toplo vodo, pa je v tem, da topla voda takrat ni bila porabljena s strani drugih uporabnikov.
Če je sodišče prve stopnje štelo trditve in dokaze tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi za prepozne, potem ne bi smelo šteti za pravočasne trditve in dokaze tožeče stranke v tretji pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na domnevno prepozne trditve in dokaze tožene stranke.
Če so bile trditve tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi res samo bolj konkretizirane (glede na odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo), kot je nakazalo sodišče prve stopnje, potem tožena stranka utemeljeno navaja, da je pri prekluziji glede navajanja dejstev treba ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne trditve o dejstvih, da navedbe niso novota kadar so znotraj istega dejstvenega substrata in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravno relevantnih dejstvih.
denarna socialna pomoč - ustavnoskladna razlaga - izplačilo za nazaj - premoženje - dohodek prosilca - materialni položaj - ustavna pravica do socialne varnosti - odločba Ustavnega sodišča
Denarni znesek na tožničinem transakcijskem računu, ki predstavlja izplačilo za nazaj priznane denarne socialne pomoči se po ustavnoskladni razlagi ne more upoštevati niti kot premoženje niti kot dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika. Razlaga po kateri se naknadno prejeto izplačilo denarne socialne pomoč v enkratnem znesku za nazaj upošteva med lastne dohodke ali premoženje pri presoji upravičenosti do iste socialnovarstvene pravice, bi pomenila, da v prihodnje posameznik do nje ne bi bili več upravičeni ali bi bil upravičen le v manjšem obsegu.
stečajni postopek - splošna razdelitev stečajne mase - ugovor zoper načrt razdelitve - zavrženje ugovora - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - stroški stečajnega postopka - po začetku stečajnega postopka nastali stroški - upniki stroškov stečajnega postopka
Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. O njihovih terjatvah stečajno sodišče sploh ne odloča, razen v delu, ko upravitelj sam oceni, da gre za stroške stečajnega postopka in zato zaprosi sodišče za soglasje k plačilu stroškov postopka v smislu 357. člena ZFPPIPP. V takšnem primeru, kot je obravnavani, pritožnik nima procesne legitimacije upnika. Sodna praksa je glede tega vprašanja jasna in enotna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087616
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. ZVPot člen 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. OZ člen 88, 88/1, 371, 372. URS člen 2, 22, 23, 155. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga nacionalnega prava - sodna praksa Vrhovnega sodišča - precedenčni učinek - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - upoštevanje določil ugodnejšega zakona - jasnost pogodbenih določil - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - protipravno ravnanje banke - načelo vestnosti in poštenja - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - slaba vera banke - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - kreditno tveganje - povprečni potrošnik - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Tako standard pojasnilne dolžnosti kot merilo dobre vere sta v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja objektivna. Gre za vprašanje, ali je ponudnik podal pojasnila skladno s profesionalno skrbnostjo. Subjektivni odnos banke do manjkajočih oziroma nerazkritih informacij v tem kontekstu ni pomemben. Za zaključek o kršitvi pojasnilne dolžnosti in odločitev o ničnosti kreditne pogodbe zato ni pomembno, konkretno s kakšnimi informacijami je toženka razpolagala ter ali je tožnici zavestno in namerno prikrivala relevantne informacije in na ta način tudi v subjektivnem smislu ravnala slaboverno.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. Uredba o upravnem poslovanju (2018) člen 36, 36/2. ZP-1 člen 4, 48c, 53, 57, 57/8, 57b. ZPP člen 335, 335-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - izguba zaupanja - prekršek - opozorilo - uradna evidenca
S tožnikovim ravnanjem je prišlo do zabeleženja napačnih podatkov na vlogo občana, v delu, ko je tožnik opravil vnos opozorila v uradno evidenco in številko domnevnega izrečenega opozorila vpisal na vlogo občana, pa je zavestno na vlogi občana zabeležil lažne podatke, saj je vedel, da opozorilo dejansko ni bilo izrečeno, nato pa napačno zapisal, da je zadevo pregledal dne 14. 8. 2021 (ko ga niti ni bilo v službi) in s svojim podpisom in pečatom potrdil uradno listino z lažno vsebino, prav tako je posledično spravil organ v zmoto.
Zaupanje delodajalca v konkretnem primeru je tesno povezano s poslanstvom in vrednotami policije, ki jih s svojim načinom življenja in ravnanja udejanjajo policisti. Slednje pa je bilo v posledici ravnanj tožnika, ki bi se moral kot pomočnik komandirja PP še posebej zavedati svojega odgovornega položaja, porušeno. Dejstvo, da je tožnik še dve leti po datumu, ko se mu očita storitev kaznivih dejanj, normalno delal pri toženki, na odločitev nima vpliva, saj se je toženka z dejstvom, da je tožnik izpolnil znake kaznivega dejanja seznanila šele dne 21. 12. 2023.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087221
ZNP-1 člen 9, 42, 155. ZPP člen 164, 189, 189/3.
zavrženje dela tožbe - litispendenca - o isti zadevi že vodi sodni postopek - delitev skupnega premoženja - delitev solastnine - delitev skupne nepremičnine - delitev v pravdnem postopku - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - vknjižba lastninske pravice - predlog za razdružitev in delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev solastne stvari - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev
Ker že teče nepravdni postopek za razdružitev skupnega premoženja, ki vključuje tudi sporno nepremičnino, kasneje začeti pravdni postopek glede zahtevka za delitev te nepremičnine ni dovoljen.
izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine - položitev kupnine - oprostitev položitve kupnine - prevzem dolga - sporazum o prevzemu - kupec kot z upnikom povezana oseba
O predlogu po drugem in tretjem odstavku 173. člena ZIZ je potrebno odločiti s sklepom, s katerim sodišče odloča, ali se predlagani sporazum med kupko nepremičnine in zastavno upnico iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in se za prevzeti dolg (kolikor bi upnici pripadlo v izvršilnem postopku) zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji. Sklenjen sporazum ne sme vplivati na dolžnikov položaj tako, da bi bil ta (obseg poplačila) slabši, kot če sporazuma ne bi bilo.
Če dosežena kupnina ne zadošča za popolno poplačilo terjatve upnika, ki je nepremičnino kupil, se ne glede na dejansko višino kupnine šteje, da je bil ta upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine. Namen zakonodajalca je bil, da se prepreči, da upnik, ki je kupil nepremičnino za znižano vrednost, obdrži še celoten preostanek terjatve do dolžnika.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - ugotovitev in varovanje pravic strank - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - novi dedič - napotitev dediča na pravdo
Zapuščina pa je bila izročena Občini X., ker je dedinja C. C. sporočila, da se ne priglaša k dedovanju in da zneska, ki ga terja Občina X. iz naslova plačila stroškov institucionalnega varstva v valoriziranem znesku 16.343,32 EUR ni pripravljena plačati. Zapuščinski postopek po B. B., v katerem pritožnica ni sodelovala, je bil s tem pravnomočno končan. Posebnega sklepa, s katerim bi sodišče prve stopnje ugotovilo dediče, v obravnavani situaciji ni bilo treba izdati. Z obvestilom pritožnice z dne 16. 9. 2024, da je dedinja po zapustnici, ki ni bila obveščena o predmetnem zapuščinskem postopku in v njem ni sodelovala, je zato je nastopila situacija iz 223. člena ZD.
razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - nestrinjanje upnika z odločitvami stečajnega upravitelja - nepotrebni stroški - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - faza postopka
Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja ne morejo biti razlog za njegovo razrešitev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev, o utemeljenosti katerih odloči sodišče, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja. Da so stroški nepotrebni, bi moral upnik zatrjevati ob izdaji sklepov za soglasje k stroškom postopka, ne šele v fazi, ko se ti sodni postopki zaključujejo in so bili stroški pravdanja že plačani. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi pritožnik ali katerikoli drugi upnik uspešno izpodbijal sklepe sodišča prve stopnje, ki je podalo soglasje k stroškom.