ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nagrada za izvedenca
Izpodbijana sklepa o priznani izvedenini prof. dr. A.A. v višini 589,00 EUR in prof. dr. C.C. v višini 589,05 EUR (razlika znaša le 0,05 EUR in očitno izvira iz priglašene višine materialnega stroška) iz naslova zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije, nagrad za pisno izdelavo izvedenskega mnenja in materialnih stroškov tako pomanjkljivo obrazložena, da ju ni mogoče preizkusiti. V pisnih odpravkih sklepov je prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZUP člen 7, 125, 147, 260, 260-4, 279, 279/1, 279/1-6.. ZSDP člen 96.
dodatek za nego otroka - ničnost in obnova postopka - zdravstvena dokumentacija
Sodišče je pravilno opozorilo, da v predmetni zadevi mnenje zdravniške komisije, ki je podlaga za samo upravno odločitev organa, ne predstavlja predhodnega vprašanja, opredeljenega v 147. členu ZUP. Pravilno je razlogovanje, da v postopku odločanja o pravici do nadomestila za nego otroka odloča upravni organ, na podlagi mnenja zdravniške komisije o izpolnjevanju pogojev zdravstvenega oziroma funkcionalnega stanja otroka. Takšno mnenje je po zakonu obvezno v vsakem posamičnem postopku. V vsakem postopku posebej je potrebno pridobiti svežo zdravstveno dokumentacijo, ki tvori prilogo k zahtevi za uvedbo postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049200
ZIZ člen 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 43, 43/1, 43/1-2, 50, 50/3. SPZ člen 142, 142/2. OZ člen 1024, 1024/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - kreditna pogodba - oblika pogodbe - določenost terjatve - sestavni del notarskega zapisa - priloga - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi morala biti prej sklenjena Kreditna pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tega niti ZIZ in ZN ne zahtevata. Kot upnik v odgovoru na pritožbo navaja, zadošča, da je obveznost v konkretnem izvršljivem notarskem zapisu določena. Sicer pa je hkrati tudi sestavina slednjega.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047264
ZIZ člen 272, 272/2-3.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda - nedenarna terjatev - motenje posesti - grozeča škoda - ogrevanje - ogroženost zdravja - zagotovljeni bivanjski pogoji - dokazni standard verjetnosti - sporno pravno razmerje
Nedvomno je z onemogočanjem ogrevanja prostorov in vode ter posledično zagotavljanja nujnih higienskih standardov, izkazana verjetnost, da je ogroženo zdravje tožnice in njenih otrok. Če gre za poseg v zdravje, je verjeten zaključek, da je mogoče govoriti o grozečem nastanku škode, ki je ni mogoče kar tako nadomestiti npr. z denarjem.
Namen ureditvene začasne odredbe je tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje.
kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - namen zavlačevanja postopka - odsotnost z glavne obravnave - opravičljiv razlog
Ravnanje odvetnika, ki se zaradi zasedenosti z drugimi naroki ni udeležil dveh razpisanih narokov v predmetnem postopku, o čemer je sodišče obvestil, ne omogoča zaključka, da je k obravnavani zadevi pristopil neresno ter izkazal nespoštovanje sodišču. Zagovornik se je tudi sicer v postopku redno in aktivno udeleževal vseh procesnih dejanj, resda je večkrat prosil za preložitev narokov, vendar pa so bila njegova opravičila vselej obrazložena in izkazana, odziv zagovornika na vabila sodišča pa vedno zelo hiter.
fikcija osebne vročitve - pravno odločilna dejstva - vročitev v hišni predalčnik - obvestilo o prispelem pisanju - prepozen ugovor
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - izvedensko mnenje - ustno podajanje mnenja - žaljenje udeležencev v postopku
Vsebina izvedenskega mnenja in še posebej morebitno nestrinjanje strank z ugotovitvami izvedenca ne vplivajo in ne morejo vplivati na pravico izvedenca do plačila in povrnitve stroškov za opravljeno delo.
zadržanje v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice brez privolitve po sklepu sodišča - duševno zdravje - zdravljenje oseb z duševno motnjo - sprejem brez privolitve
Tako ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne izpodbija, sodišče prve stopnje pa ga je ocenilo kot hudo ogrožanje zdravja zadržanega. Pritožba izpodbija ta zaključek sodišča prve stopnje, vendar je po presoji pritožbenega sodišča zaključek o obstoju tega pogoja pravilen. S povzetimi ugotovitvami o verjetnem nastanku navedenih bolezenskih stanj kot posledici nespečnosti je po presoji pritožbenega sodišča zadostna konkretizacija za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 1. alineje 39. člena ZDZdr, nasprotno mnenje pritožbe pa ni utemeljeno.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada cenilca - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Med izjemno zahtevna se uvrščajo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature in tako dalje.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - alzheimerjeva bolezen - namen skrbništva - skrbnik
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pritožnica ne more biti skrbnica nasprotnemu udeležencu, saj obstajajo okoliščine, ki kažejo na nasprotje med njenimi koristmi in koristmi nasprotnega udeleženca. Oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ne more biti skrbnik, ker ni pričakovati, da bo objektivno zastopala pravice in koristi varovanca.
ZPP člen 279.c, 279.c/1, 279.c/2, 279.c/5. ZST-1 člen tar. št. 1112.
razpis naroka za glavno obravnavo - vračilo dela plačane sodne takse - sklenitev sodne poravnave - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo
V skladu z drugim odstavkom 279.c člena ZPP sodišče v vabilu na pripravljalni narok sodišče stranki opozori na posledice izostanka (282. člen) in da bo tožniku v primeru sklenjene sodne poravnave vrnilo del sodne takse za tožbo v skladu z določbami zakona, ki ureja sodne takse. Določba ne omejuje pravice tožeče stranke do vračila dela sodne takse v primeru sklenjene sodne poravnave samo na fazo razpisa pripravljalnega naroka, tudi ne na sam narok, kar pomeni, da ima pravico tudi po pripravljalnem naroku, ampak ponovno pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
ZSDP-1 člen 4, 10, 43, 43/1, 43/3.. ZDR-1 člen 134.
materinsko nadomestilo - osnova za odmero nadomestila
V predmetni zadevi je v osnovo za odmero materinskega nadomestila potrebno šteti plače v strnjenih 12-ih mesecih. Tožnica je bila od aprila 2018 do maja 2019 kontinuirano v delovnem razmerju, delodajalec pa je plačo in prispevke obračunaval ter izplačeval na zakonit način, vključno za mesec maj 2018 dne 5. 6. 2018. Obračun in izplačilo plače za nazaj ne pomeni, da bi za mesec maj 2018 bilo upoštevnih 0,00 EUR in da v osnovo ne bi bila všteta plača, obračunana in izplačana junija 2018 za mesec maj 2018. Nenazadnje je takšen način obračunavanja in izplačevanja plač povsem v skladu s 134. členom (ZDR-1), ki kot matični materialno pravni predpis eksplicitno dopušča možnost obračuna in plačila plače najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljše od enega meseca.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 158, 158/1, 337, 337/1.
poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - taksna obveznost - neplačilo takse - ustavitev postopka - domneva umika tožbe - stroški postopka - nedovoljena pritožbena novota
Tožeča stranka mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške tudi v primeru, če so zaradi neplačane takse za tožbo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi domneve umika tožbe.
ZPP člen 7, 236a, 236a/6, 236a/7, 458. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo avtomobila - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - nedovoljeni pritožbeni razlogi - razpravno načelo - izjava priče - predlog za zaslišanje priče - zaslišanje priče - zavrnitev dokaza - razlog za zavrnitev dokaza - pravica do izjave
Ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ne more biti pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti, so neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnik izpodbiti pred prvostopenjskim sodiščem ugotovljeno dejansko stanje.
V skladu z razpravnim načelom lahko stranke (v okviru rokov in pogojev, ki jih določa ZPP) predlagajo dokaze, svoje predlagane dokaze pa lahko kadarkoli brez pojasnila umaknejo. Toženec zaslišanja te (ali katerekoli druge) priče ni predlagal, je pa po prejemu pisne izjave priče zahteval njegovo neposredno zaslišanje, kar je načeloma pravica stranke iz šestega odstavka 236.a člena ZPP. Vendar lahko sodišče, če na podlagi pridobljene pisne izjave priče ugotovi, da priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati, predlog za zaslišanje zavrne (sedmi odstavek 236.a člena ZPP).
izpolnjevanje kumulativnih pogojev - dodatek za pomoč in postrežbo - upravičenost
Tožnik, pri katerem je ugotovljeno, da je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % že vse od 1. 7. 2016, je dne 15. 10. 2018 s tem, ko se je zaposlil skladno z ugotovljeno dela zmožnostjo, izpolnil še nadaljnji pogoj oziroma oba zahtevana pogoja, določena v 100. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Od tedaj dalje, tj. od 15. 10. 2018 je tudi upravičen do tega denarnega prejemka, ne pa že od 1. 7. 2016, kot uveljavlja.
Sodišče prve stopnje, ob upoštevanju obtoženčevih navedb o silobranu, priznanja krivde ne bi smelo sprejeti. Za zaključek, da je bilo dejanje res storjeno v silobranu, pa bi moralo izvesti celoten dokazni postopek.
Obveznost sodnika je, da preveri obseg priznanja in nedvoumnost tega, da se priznanje nanaša na kaznivo dejanje, kot je očitano v obtožnem aktu. To je še posebej pomembno, če obtoženec navaja okoliščine, iz katerih bi sodnik lahko sklepal, da je bilo dejanje storjeno drugače ali da obtoženec priznava drugo kaznivo dejanje, kot je opisano v obtožnici, pa tudi, če iz dokaznega gradiva ali navedb obtoženca izhaja, da bi lahko žrtev sama prispevala k storitvi kaznivega dejanja. Če je podan kakršenkoli dvom v zaključek, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, mora sodišče priznanje zavrniti in opraviti glavno obravnavo, na kateri lahko natančno razišče dejansko stanje.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - sef - neznatna škoda - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - odprtje trr - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja
Golo zatrjevanje tožnika, da je toženka odprla in presnela sredstva na drug bančni račun in sef ter sredstva prenesla na bančni račun hčerke, so presplošne trditve, ki ne izkazujejo konkretne subjektivne nevarnosti, da bo prav zaradi konkretnih ravnanj toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Odprtje drugega bančnega računa in prenos sredstev na nov bančni račun samo po sebi še ne izkazuje obstoja subjektivne konkretne nevarnosti. Gre le za prenos obstoječih sredstev na drug transakcijski račun, odprt pri drugem ponudniku plačilnih storitev na območju R Slovenije. Pri tem niti ne pride do spremembe oblike ali količine premoženja, takšnega ravnanja pa tudi ni mogoče opredeliti kot skrivanje premoženja. Smiselno enako je tudi v primeru odprtja in prenosa sredstev v sef banke, kjer gre le za spremembo elektronsko knjiženega denarja v dejansko fizično gotovinsko obliko.
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. ZVPot člen 1, 1/19, 22, 22/1, 22/2, 24, 24/3, 24/3-3, 25b, 25b/1, 25b/1-3. OZ člen 1, 5, 8, 15, 729, 730, 731, 732, 733, 734, 735, 736, 737, 738. SPZ člen 27, 95, 95/8.
shranjevalna pogodba - potrošniški spor - varstvo potrošnikov - pogodba o opravljanju storitev - hramba vozil - prevzem vozila v posest - odplačna pogodba - potrošniška pogodba - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - bistvena sestavina pogodbe - soglasje volj - običajna cena - tržna cena - subsidiarna uporaba zakona - pravice potrošnika - pojasnilna dolžnost - načelo afirmacije pogodb - dogovor o ceni - cena storitev - načelo enakovrednosti dajatev - načelo vestnosti in poštenja - dobroverni lastniški posestnik - specialni predpis - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je vsebinsko skladno in zadostno obrazložilo, da je v konkretnem primeru kot specialni predpis potrebno uporabiti ZVPot, ker pa ZVPot shranjevalne pogodbe posebej ne ureja, se glede teh vprašanj uporabljajo določbe OZ.
Ker se pravdni stranki nista dogovorili za višino plačila za opravljeno storitev in toženec kot potrošnik ni bil vnaprej seznanjen s cenikom tožnika, toženca postavljena cena s strani tožnika kot podjetja ne zavezuje. Takšen pogodbeni pogoj je pravilno upoštevalo kot nepošteni in posledično nezavezujoč za toženca kot potrošnika.
Določitev cene pri shranjevalni pogodbi ni bistvena sestavina pogodbe, ampak je shranjevalna pogodba sklenjena tudi takrat, ko stranki nista določili cene hrambe.
Posledica odsotnosti dogovora o ceni ne povzroči spremembe narave pogodbe iz odplačne v neodplačno pogodbo.
Stranki sta sklenili odplačno pogodbo, pri sklepanju dvostranskih pogodb pa izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev in uravnoteženosti pravic, hkrati pa je vestno in pošteno, da stranka plača za koristi, ki jih je prejela na podlagi odplačne pogodbe. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno presojalo, kakšna bi bila običajna cena na trgu za konkretno opravljeno storitev. S takšno razlago je v celoti dosežen namen varstva potrošnika, ki je ravno v tem, da se prepreči samovoljno in brez vnaprejšnje seznanitve potrošnika določanje cene s strani podjetja.