ZPIZ-1 člen 8, 39, 39/4, 41, 41/2, 41/3, 42, 72, 72/1, 72/2, 75, 76, 203, 407.. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo) (1970) člen 45, 45/2.. ZMEPIZ člen 87.. ZPP člen 224, 224/4, 337.. ZDSS-1 člen 81, 81/3.
invalidska pokojnina - odmera invalidske pokojnine - pokojninska osnova - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - posebni delovni pogoj - regres za letni dopust
Regres za letni dopust ne predstavlja plače niti nadomestila plače. Zato je logična posledica, da se regres ne všteva v pokojninsko osnovo, dodatno pa je to tudi izrecno v 42. členu ZPIZ-1 določeno in je regres za letni dopust naveden kot prejemek, ki se ne všteva v pokojninsko osnovo.
Toženec je invalidsko pokojnino pravilno odmeril v skladu z določbo 75. in 76. člena ZPIZ-1 ob upoštevanju 31 let, 9 mesecev in 26 dni delovne dobe ter še 9 let in 7 mesecev prištete dobe oziroma skupaj 41 let, 4 mesece in 26 dni pokojninske dobe v višini 80 % pokojninske osnove. Kljub nižji pokojninski osnovi ugotovljeni v sodnem postopku sodišče prve stopnje pravilno v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZDSS-1 ni poseglo v pridobljene pravice in tožnici ni zmanjšalo že priznane invalidske pokojnine.
pripadajoče zemljišče k stavbi - splošni skupni del - dostopna pot - dovozna pot - merila - obseg pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - prostorski akti - poseg v lastninsko pravico
Pomen (teža) meril za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 (ta merila niso določena taksativno) je odvisen od konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera.
Toženka ni podala nobenih konkretnih trditev glede narave napak na prejetem blagu in kako ter kdaj jih je grajala. Zato njenih ugovorov ni mogoče upoštevati.
Stranka mora kršitev določb postopka, na katere višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, uveljavljati takoj ko je to mogoče, sicer se nanje ne more sklicevati v pritožbi.
ZPP člen 25. ZD člen 163, 177, 177/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8.
spor o pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti - zapuščinska zadeva - prebivališče zapustnika - katastrska občina
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno okrajno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
zavarovanje dokazov pred pravdo - samovoljen poseg v nepremičnino - nemogoča izvedba dokaza
Za izkaz utemeljene bojazni bi predlagateljica morala že v predlogu za zavarovanje dokazov konkretizirati nameravane posege v navedene nepremičnine ter posledice teh posegov, ki bodo onemogočale oziroma otežile izvedbo predlaganega dokaza, saj sam obstoj lastninske pravice in iz nje izhajajočih upravičenj v zvezi z nepremičnino sam po sebi še ne utemeljuje bojazni, da se dokazi v zvezi s to nepremičnino kasneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba težja.
kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - tajno delovanje - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezen odkup spolne storitve - pravice osumljenca - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - izjava osumljenca - izzivanje kriminalne dejavnosti
1. Izvajanje ukrepa (tudi) z odkupom spolne storitve od žrtev tovrstnega kaznivega dejanja po oceni pritožbenega sodišča nedvomno pomeni nedopusten poseg v ustavno določene človekove pravice in temeljne svoboščine žrtve, najmanj poseg v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS). Dopustitev tajnega delovanja na način, da tajni delavec uporabi (kupi) spolno storitev od žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, je v nasprotju z 11. členom Direktive 211/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.4.2011, ki določa ukrepe pomoči in podpore žrtvi. Drugi odstavek 11. člena Direktive določa, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe s katerimi zagotovijo, da sta osebi zagotovljeni pomoč in podpora takoj, ko pristojni organi utemeljeno sumijo, da je bilo zoper njo storjeno katerokoli izmed kaznivih dejanj v zvezi s trgovino z ljudmi. Odkup spolne storitve ni pomenil zakonit pravni promet, ampak je šlo za pogodbo o odkupu spolne storitve, ki je bila za državo (ki jo je predstavljal tajni delavec oz. policija) prepovedana in zato nična (prvi in drugi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Glede na navedeno ni dvoma, da je bilo z ukrepom tajnega delovanja na način, da je tajni delavec od žrtev odkupil spolno storitev, nedopustno poseženo v pravice oseb, ki niso bile osumljenci (osmi odstavek 155.a člena ZKP).
2. Glede prikritega delovanja tajnih delavcev in vpisovanja izjav osumljenca v poročilo o tajnem delovanju ne gre za kršitev privilegija zoper samoobtožbo, ampak za vprašanje, ali je šlo s strani tajnega delavca za tako delovanje oz. delovanje take intenzitete, da je vplivalo na svobodno voljo osumljenca pri dajanju izjav. Gre torej za pravico do poštenega postopka in ta (kot tudi privilegij zoper samoobtožbo), ni kršena, če npr. ni bilo pritiska na osumljenca, naj poda posamezne izjave oz. če so bile izjave podane kot v običajnem pogovoru med udeleženci kaznivega dejanja. Pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov seveda gre za poseg v človekove oz. ustavne pravice osumljenca, vendar so ti posegi dopustni pod predpisanimi pogoji. Med drugim, pogojem, da tajni delavec pri tem ne izziva kriminalne dejavnosti. Na tako izzivanje je mogoče sklepati tudi iz medsebojnih pogovorov, zato je še kako smiselno, da je vsebina teh navedena v poročilu o tajnem delovanju. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot jo uveljavlja pritožnik (zaradi kršitve obtoženčeve pravice iz 29. člena Ustave), ni podana.
odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo (gre za stanje po pretresu možganov, udarninsko - raztrganinsko rano na desni podlahti in glavi ter posttravmatsko stresno motnjo).
Sklep o ugovoru tožene stranke zoper prepis zapisa posnetka dela naroka za glavno obravnavo je sklep procesnega vodstva. Zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe. Če ZPP izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo.
ZP-1 člen 38, 63, 63/8.. ZUP člen 95.. ZZUSUDJZ člen 1, 6, 6/3, 6/6.
zahteva za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - vročitev plačilnega naloga
Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem (upravnem) organu, ki mora nato v skladu s 63. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) z njo postopati po pravilih upravnega postopka (osmi odstavek 63. člena ZP-1 v zvezi z 38. členom ZP-1). Povedano pomeni, da se rok za vložitev zahteve za sodno varstvo presoja po pravilih za upravne zadeve. Sodišče se je zato pravilno sklicevalo na določbo šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19), po kateri so nujne tudi zadeve, pri katerih obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena ZZUSUDJZ. Ker so roki v predmetni zadevi tekli, na kar je bil kršitelj tudi posebej opozorjen, je bila zahteva za sodno varstvo vložena prepozno.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - beseda strank - stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvirnik in pisni odpravek sodbe - sklep o popravi sodbe - vodenje glavne obravnave
Sodišče druge stopnje pritrjuje zagovornici, da so podane bistvene kršitev določb kazenskega postopka s tem, da je sodišče opravilo tajno glavno obravnavo, nato pa ne da bi zaključilo dokazni postopek, dopustila besedo strank, odredilo izpraznitev sodne dvorane ter zatem brez, da bi zaključila tajno obravnavo, razglasilo sodbo. Do izreka sodbe v konkretni zadevi tako sploh ni prišlo, saj sodišče prve stopnje niti ni zaključilo dokaznega postopka, temveč je procesni dejanji besede strank in razglasitev sodbe opravilo v fazi dokaznega postopka, kar je nedopustno. Ob tem je sodišče prve stopnje kršilo tudi obdolženčevo pravico do obrambe in poštenega sojenja, saj v okviru izvajanja besede strank, obdolžencu ni dalo zadnje besede, ki jo je dejansko imel pooblaščenec oškodovanke.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsaki konkretni situaciji. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in torej navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za njihov nastanek pripisati točno določenemu procesnemu udeležencu. Slednjega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je pritrditi zagovornici, ko pogreša argumentacijo teh odločilnih dejstev.
verjetnost obstoja denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine po začetku postopka - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je pri zaključku o neutemeljenosti toženčevega ugovora glede obstoja pogoja subjektivne nevarnosti pravilno zaključilo, da trenuten obstoj zadostnih sredstev za poplačilo tožnikove terjatve, subjektivne nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve ne izključuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00046692
SPZ člen 48. OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 7, 8, 184, 184/3, 212, 213, 214, 286a, 339, 339/2, 339/2-14.
vlaganja v kmetijo - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - obogatitev - verzijski zahtevek - izvajanje dokazov - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - trditvena in dokazna podlaga - navedba pravno pomembnih dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga upnika - materialno procesno vodstvo in njegove meje - neupravičena pridobitev - specialni predpis - nesklepčen tožbeni zahtevek - večvrednost nepremičnine - nesporna dejstva
Tožnik zahteva povrnitev vlaganj oziroma stroškov investicij v sporne nepremičnine, pri tem pa ne navaja, zakaj bi bili toženci obogateni, niti ne trdi, da se je vrednost nepremičnin z njegovimi vlaganji kakorkoli povečala in bi v tem smislu večvrednost nepremičnin predstavljala obogatitev na strani tožencev kot lastnikov nepremičnin. Za zahtevek, kot ga uveljavlja tožnik, tako ni pravne podlage. Na nesklepčnost tožbenega zahtevka v tem delu so toženci opozorili že v odgovoru na tožbo, kasneje pa so še natančneje opredelili, zakaj menijo, da zahtevek ni sklepčen.
Kljub navedenemu tožnik, ki ga je zastopal odvetnik, trditev v tej smeri ni dopolnil. Sodišče prve stopnje tožnika glede na tako jasno opozorilo nasprotne stranke o nesklepčnosti zahtevka, samo ni bilo dolžno še na to posebej opozarjati.
Okrajna državna tožilka je dne 21. 5. 2021 podala predlog, da se zoper obdolženko pripor podaljša in sicer iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. V nasprotju s tem predlogom je sodišče prve stopnje pripor zoper obdolženko podaljšalo iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in v obrazložitev sklepa tudi povzelo, da je državni tožilec obrazložil utemeljen sum, neogibno potrebnost in sorazmernost pripora ter tudi obdolženkino ponovitveno nevarnost.
ZGD-1 člen 512, 513, 515, 515/1. ZPP člen 274, 274/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - družbenik in poslovodna oseba - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - zavrženje predloga - pravni interes delničarja ali družbenika - pomanjkanje pravnega interesa
Pravni položaj predlagatelja, ki je hkrati družbenik nasprotne udeleženke in njen poslovodja, ki družbo zastopa samostojno, se zaradi dihotomije oziroma nasprotujoče dvojnosti vlog, ki sta združeni v eni fizični osebi, z ugoditvijo predlogu predlagatelja ne bi v ničemer spremenil. Čeprav je predlagatelj v tem postopku družbenik nasprotne udeleženke, je hkrati tudi njen poslovodja, zato mu ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za predložitev informacij in listin o poslih družbe. Zaradi neločljivosti ene fizične osebe, v kateri sta združena dva nasprotujoča si pravna položaja, ni izkazan pravni interes predlagatelja, ki je hkrati družbenik in poslovodja družbe za vložitev predloga po 513. členu ZGD-1. V primeru, da bi bilo zahtevi predlagatelja zoper nasprotno udeleženko ugodeno, bi moral predlagatelj kot poslovodja družbe naloženo obveznost izvršiti, sicer bi družbo zadele sankcije, ki jih določajo izvršilni predpisi.
ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.. ZPP-UPB3 člen 17, 17/2,19, 19/1, 30, 48.. ZS člen 103, 103/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - stvarna pristojnost sodišča - izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine
Iz vsebine dolžnikovih navedb je sicer res mogoče razbrati, da del terjatve, ki jo upnik prisilno izterjuje, zanj očitno ni sporen. Vendar je potrebno upoštevati, da se v obravnavanem primeru vodi postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem izvršilno sodišče (niti prve niti druge stopnje) ni pristojno presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka, zato opravi zgolj formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ. Izvršilno sodišče tako v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku ne more (delno) 'priznati' njegove terjatve, temveč je to v celoti prepuščeno pristojnemu sodišču v kontradiktornem pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048081
ZPP člen 224. ZD člen 210. ZZZDR člen 124, 126. DZ člen 185. OZ člen 550, 550/1, 564. ZN člen 3.
pogodba o preužitku - odplačen pravni posel - odplačno razpolaganje - dolžnost preživljanja staršev - pogodba v obliki notarskega zapisa - prava pogodbena volja - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - izročilna pogodba - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Med pravdnima strankama je sporno, ali je pogodba, ki jo je tožnica sklenila z zapustnico, odplačna ali ne. Gre za vprašanje dejanske narave, ki ga zapuščinsko sodišče ne sme rešiti samo, ampak mora stranke napotiti na pravdo. Za odgovor na to vprašanje je namreč treba ugotoviti pravo pogodbeno voljo strank, kar terja izvedbo dokaznega postopka, ki ni v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
Ker je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, ima pravni učinek javne listine, zato velja domneva resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP), vendar je ta domneva izpodbojna. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da pri notarskih zapisnih ne sme biti nikoli dvoma o pravnem značaju sklenjenega pravnega posla in o vsebini izražene pogodbene volje.
Sporna pogodba je po svoji vsebini in namenu dejansko pogodba o preužitku, ki je odplačen pravni posel.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - ravnanje v skladu s pravili stroke - trditveno in dokazno breme - smučanje - otroci s posebnimi potrebami
Pri odgovornosti na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ je trditveno in dokazno breme za ugotovitev, da je delavec ravnal tako, kot je treba, na delodjalcu oz. tožencu.
Toženec bi se tako lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal, da so delavci zavarovanke pri izvajanju učenja smučanja tožnika v okviru šole v naravi ravnali tako, kot jim to nalagajo v primeru ravnanja z otroci s posebnimi potrebami, kakršne je imel tožnik, pravila pedagoške stroke.
spor majhne vrednosti - nepristop na narok - sodba na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec na dne 2. 3. 2021 opravljeni narok za glavno obravnavo ni pristopil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen in ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da iz upravičenih razlogov ni mogel priti na narok, in ker je bil na posledice izostanka opozorjen tudi v vabilu na narok, je sodišče na podlagi določila tretjega odstavka 454. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je zahtevku tožeče stranke ugodilo (sodbo na podlagi pripoznave), ker je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
sodna določitev meje - kriterij močnejše pravice - zakonita in dobroverna posest - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - sporni mejni svet - posestno stanje - izvrševanje posesti - načelo vestnosti in poštenja - dogovor o poteku meje
Pri institutu priposestvovanja je treba upoštevati tako časovne prvine (dolgotrajna posest) kot vrednotne prvine, ki se odražajo v zavesti in ravnanju obeh udeležencev (tako posestnika na eni kot v zemljiško knjigo vpisanega subjekta na drugi strani). Njuno ravnanje je treba presojati prav v luči temeljnih načel (skrbnost ter vestnost in poštenje).