ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tudi pri sestankih na proste dneve, ki so bili namenjeni krajši seznanitvi (briefing) s strani nadrejenih glede izvedbe nalog naslednjega dne in so trajali od pol ure do ene ure, ne gre za kršitev pravice do izrabe prostega dneva tedenskega počitka.
spor o pristojnosti - odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarska zbornica - zbornica kot stranka - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki gospodarske zbornice. Po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP se skladno s subjektivnim kriterijem za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Če nastopajo v sporu druge pravne osebe, ne gre za gospodarski spor. Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa gospodarska zbornica (ki ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP), prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, obravnavani spor ni gospodarski spor.
pomanjkljiva trditvena podlaga - konkretizacija tožbenih navedb - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poučitev o procesnih pravicah - prava neuka stranka
Tožnica bi kot pravno priznano škodo morala glede na poškodbe, za katere zatrjuje, da so posledica ravnanja toženke, navesti kakšne fizične bolečine, duševne bolečine zaradi strahu in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je trpela. Vendar glede navedenih oblik pravno priznane škode tožnica ni podala ustreznih dejstev, ki bi utemeljevala nastanek pravno priznane škode, kar je sodišče prve stopnje tudi ustrezno pojasnilo v izpodbijani sodbi.
plačilni nalog - zavrženje ugovora - taksa za pritožbo - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je tožnikov ugovor zoper plačilni nalog zavrglo kot prepozen. Tožnik je zoper sklep o zavrženju tožbe vložil pritožbo. Ker ob vložitvi pritožbe ni plačal takse, mu je sodišče 15. 4. 2021 (tega datuma fikcije vročitve tožnik ne izpodbija) vročilo plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo, tožnik pa je 29. 4. 2021 zoper plačilni nalog vložil ugovor, kar je bilo prepozno. Po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 je namreč zoper plačilni nalog dopusten ugovor v 8 dneh od vročitve, po tretjem odstavku istega člena pa se ugovor zaradi zamude 8-dnevnega roka kot prepozen zavrže.
vojska - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - tedenski počitek
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik na dneve, ki jih je toženka evidentirala kot proste, ni bil prost. Ključna je ugotovitev, da je tožnik tudi ob nedeljah moral opravljati svoje zadolžitve, in sicer pripravo poročil in obveščevalnih analiz za humint teame v operativi, ki so v ponedeljek zjutraj odhajali na teren in so že v nedeljo potrebovali podatke in analize o določenih ljudeh ali dogodkih ali varnostni situaciji, zato da bi se kvalitetno pripravili na opravljanje nalog na terenu. Poleg tega je tožnik kot analitik delal tudi za svojega nadrejenega v mednarodnem poveljstvu, katerega je eno nedeljo mesečno tudi nadomeščal zaradi njegove odsotnosti. Navedenih ugotovitev o tožnikovem delu na označene proste dneve toženka ni uspela izpodbiti oziroma dokazati nasprotno, niti s predloženimi evidencami niti z zaslišanjem A.A., poveljnika slovenskega kontingenta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00048772
URS člen 14, 22. ZGD-1 člen 399, 399/1.
doplačilo sodne takse - sklep o uporabi bilančnega dobička - sprememba sklepa skupščine - oblikovalni zahtevek - izpodbijanje sklepa skupščine - vrednost spornega predmeta - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - slabo premoženjsko stanje - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč
Tožbeni zahtevek, s katerim lahko družbenik izpodbija sklep o uporabi bilančnega dobička, je po svoji pravni naravi oblikovalni zahtevek, saj spreminja pravno razmerje, vzpostavljeno z izpodbijanim sklepom o uporabi bilančnega dobička. Z uspehom v postopku bi tožnik dosegel spremembo skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička na način, da bi na podlagi spremenjenega skupščinskega sklepa tožnik bil udeležen pri delitvi dobička v skladu s svojim deležem v družbi. Vendar pa se zahtevek za spremembo sklepa o uporabi bilančnega dobička nujno nanaša na celoten minimalni delež osnovnega kapitala - 4 %, v konkretnem primeru torej na znesek 113.040,50 EUR. Spremenjeni skupščinski sklep bo tako veljal za vse družbenike, ne le za tožnika. Zato takega zahtevka ni mogoče enačiti z (dajatvenim) odškodninskim zahtevkom, s katerim ena stranka neposredno zahteva od druge stranke določeno dajatev, opustitev ali dopustitev.
Pravica do sodnega varstva ne pomeni, da mora biti dostop do sodišča brezplačen, posameznikom, ki jim je zaradi slabega premoženjskega stanja tak dostop bistveno otežen, pa so na voljo instituti, kot so oprostitev plačila sodne takse ali brezplačna pravna pomoč.
premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - standard ustrezne obrazloženosti - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pravni sklep o obstoju kaznivega dejanja in obdolženčevi krivdi, ki temelji na kazenskopravni normi, sam po sebi ne zadostuje tudi za pravni sklep o civilnopravnih posledicah. Sodišče lahko šele na podlagi presoje konkretnega primera, ob upoštevanju vseh določb civilnega materialnega prava, sprejme pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku. To presojo pa mora na konkreten način in z zadostno jasnostjo v sodbi obrazložiti. Navesti mora formalne pravne vire, na temelju katerih je izpeljalo svojo odločitev, ugotovljena dejstva in dokaze, iz katerih ta dejstva izhajajo ter utemeljitev oblikovanja zgornje in spodnje premise pravnega silogizma ter podreditev spodnje premise zgornji.
zavrženje zahteve - novi dokazi - obnova kazenskega postopka
Novi dokazi v smislu določbe 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP niso tisti dokazi, ki so bili že predlagani tekom kazenskega postopka, pa jih sodišče ni sprejelo ali morebiti takšni, na katerih sodišče ni gradilo svoje dokazne ocene o odločilnih dejstvih.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodba pri delu - opeklina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost - invalidnina - upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - odmera pravdnih stroškov
Invalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Med strankama temelj tožbenega zahtevka ni bil sporen in iz tega naslova niso nastali posebni stroški, zato je sodišče prve stopnje napačno delilo uspeh strank posebej na temelj in posebej na višino.
ZMed člen 26, 26/1, 28, 31, 31/1. URS člen 39, 40, 74.
mediji - popravek - pravica do popravka - objava popravka - aktivna legitimacija - zainteresirana oseba - svoboda izražanja - finančne težave - avtonomija medija - odgovorni urednik
Povezava med osrednjim sporočilom prispevka in vlogo tožnika v prispevku omenjenih pravnih osebah je preveč oddaljena in prešibka, da bi šlo za tak poseg v pravice in interese tožnika, ki bi utemeljeval poseg v ustavne pravice nasprotne stranke, in sicer v pravico do svobodnega izražanja in s tem povezano avtonomijo izdajateljev medijev in odgovornih urednikov, ki je varovana v okviru svobodne gospodarske pobude. Izhodiščni pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed torej ni izpolnjen.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - trajnejša nelikvidnost - obstoj terjatve - terjatev iz naslova ddv - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - izvršilni naslov - ustavna pritožba
Obstoj izvršilnega naslova ni procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka na upnikov predlog, kaj šele izčrpanost prav vseh pravnih sredstev.
O terjatvi upnice iz naslova plačila DDV je pravnomočno odločeno. Dejstvo, da je pritožnica leta 2018 vložila Ustavno pritožbo, o kateri Ustavno sodišče še ni odločilo, ni pravno odločilno. Stečajno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti sodbe, s katero je odločeno o terjatvi.
etažna lastnina - vpis etažne lastnine - posamezni del stavbe
Po 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se namreč oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se vpiše stavba in VSI njeni posamezni deli, pri vsakem posameznem delu pa lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika IN delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini.
V zvezi z obstojem utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da ta izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave, ki sicer še ni pravnomočen, in vseh dokazov na katerih slednji temelji in na dokazih, ki so bili dosedaj izvedeni tekom preiskave. Te dokaze je sodišče prve stopnje povzelo v točkah 8. do 15. obrazložitve izpodbijanega sklepa in glede na tam povzeto vsebino dokazov, zlasti pa glede na dejstvo, da je obdolženec v obširnem zagovoru priznal storitev očitanega mu kaznivega dejanja, zaključek sodišča prve stopnje o izkazanosti utemeljenega suma ni vprašljiv, pa tudi obrambi se glede obstoja utemeljenega suma glede na pritožbene navedbe ne porajajo večji dvomi in so ti zaključki pritožbeno neizpodbijani.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046833
DZ člen 151, 151/4.
začasna odredba v družinskih sporih - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - vpis v šolo - otrok s posebnimi potrebami - varstvo koristi otroka
Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, zato se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče.
Po ustaljeni sodni praksi celo naznanitev kaznivega dejanja po naravi stvari ne predstavlja nobene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja žaljive obdolžitve (obrekovanja). V naravi trditve je, da izraža določeno prepričanje tistega, ki nekaj trdi. Pri obdolženki pa je šlo 30. 12. 2016 za potrjevanje nečesa, do česar sta policista na intervenciji prišla na podlagi lastnih zaznav.
ponovitvena nevarnost - pripor - utemeljen sum - druga zadeva
Sodišče se pri presoji ponovitvene nevarnosti brez, da bi samo opravilo presojo utemljenega suma, v utemeljitev utemeljenega suma ne bi smelo sklicevati na zadevo, v kateri postopek še ni pravnomočno uveden in s tem utemeljen sum formalno ni dognan.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo 108. člen ZPP, ker od tožeče stranke ni zahtevalo prevoda listin v zvezi z očitano kršitvijo konkurenčne klavzule, ki se nanaša na družbo F. iz Nemčije. Navedeni člen ureja vračanje nerazumljivih vlog v popravo, tožeča stranka pa ni vložila vloge v tujem jeziku, temveč je predložila listine v tujem jeziku, s katerimi je dokazovala resničnost navedb iz vlog. Po drugem odstavku 226. člena ZPP mora stranka listini sestavljeni v tujem jeziku predložiti tudi overjen prevod. Listine, ki ji ni priložen prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče upoštevati in dokazno oceniti, kot je pravilno postopalo sodišče prve stopnje.
S predlogom za izvršbo upnik od davčnega organa oziroma od države zahteva povrnitev stroškov pravnega zastopanja, ki so mu nastali v zvezi s postopkom, v katerem je država kot davčni upravičenec skušala zavarovati svojo terjatev iz naslova upnikove davčne obveznosti. Širše gledano stroški zastopanja davčnega zavezanca predstavljajo (posebne) stroške davčnega postopka, ki se jih obravnava kot davek v širšem pomenu besede. Upnik tako po pojasnjenem uveljavlja zahtevek iz naslova vrnitve davka, tega pa ni mogoče doseči v izvršilnem postopku (ne v davčnem ne v sodnem), kot si zmotno razlaga upnik, temveč je ta institut posebej urejen v ZDavP-2 v 2. podpoglavju z naslovom „Vračilo davka“. Odločanje o vračilu davka je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, torej davčnim organom, zadeva pa tako ne sodi v sodno pristojnost, temveč gre za upravno zadevo.
Ker pri postopku vračila davka ne gre za izvršbo, ampak za posebni davčni upravni postopek, upnik sodne pristojnosti ne more utemeljevati na določbah 288. člena ZUP z navedbami, da je kot predmet izvršbe predlagal nepremičnino v lasti dolžnika.
Pritožba sicer pravilno opozarja, da kontradiktornost postopka z izmenjavo vlog pred odločanjem o predlogu za izvršbo na način, kot je to izvedlo sodišče prve stopnje, v ZIZ ni predvidena, saj sodišče načeloma sklep o izvršbi izda na podlagi navedb iz predloga upnika in se kontradiktornost vzpostavi šele v kasnejših fazah postopka. Vendar pa relativna kršitev določb izvršilnega postopka, storjena z izmenjavo vlog pred odločitvijo o predlogu za izvršbo, na pravilnost ugotovitve, da zadeva sploh ne spada v sodno pristojnost, ni v ničemer vplivala.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Skladno s subjektivnim kriterijem se za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Če nastopajo v sporu druge pravne osebe, ne gre za gospodarski spor. Ker v konkretni zadevi kot tožnik nastopa fizična oseba (ki ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP), prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, saj tožnik od tožene stranke zahteva plačilo tožniku odstopljene terjatve, obravnavani spor ni gospodarski spor.