oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - družinski član prosilca - denarni prejemki - pritožbena novota
Glede na to, da je pritožnik v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedel, da z njim ne živi noben družinski član, predstavlja nasprotna pritožbena navedba pritožbeno novoto.
korist mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - mnenje otroka
Kadar sodišče otroka pozove, naj izrazi svoje mnenje, ker oceni, da je dovolj zrel in sposoben razumeti njegov pomen in posledice, je potrebno to mnenje tudi upoštevati.
Vse odločitve, ki se tičejo otrok, morajo zato biti v največjo korist otroka. Otrokovo mnenje tako nima moči veta. Presojati ga je potrebno v kontekstu varovanja njegovih koristi. Odločitev o stikih zato ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača.
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo - slaboverni graditelj - upiranje gradnji - uveljavljanje pravice - rok za uveljavljanje pravice - izguba pravice - prekluzije - dokazovanje z izvedencem - pripombe - pripombe na izvedensko mnenje - prepozne navedbe
Ključno v navedeni zadevi je dejstvo, da se solastnici, ki sta za gradnjo (sicer slabovernega graditelja) vedeli, tej nista uprli, in da tudi v triletnem roku po končani gradnji nista izkoristili nobene od možnosti, ki sta jih po zakonu imeli kot lastnici.
Izvedensko mnenje je bilo izdelano 12. 3. 2019, pritožnici pa sta se nanj odzvali 28. 3. 2019. Šele 3. 10. 2019, tik pred zaključkom glavne obravnave, sta na sodišče naslovili ugovor prevelike parcele, ki ga sedaj ponavljata v pritožbi. Elaborat je bil na podlagi izvedenskega mnenja tedaj že izdelan, zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi upoštevanje novih, tako poznih navedb preveč zavleklo postopek in da pritožnici nista nič navedli, zakaj tega brez svoje krivde nista mogli ugovarjali že prej. Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko teh navedb ni upoštevalo, za kar je imelo podlago v petem odstavku 286.a člena ZPP.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Oprava zaslišanja preko videokonference ter vpliv pomirjeval na zadržanega ob zaslišanju sama po sebi nista vplivala na pravilnost in strokovnost podanega izvedeniškega mnenja, saj je sodni izvedenec pojasnil, da je pacient zmogel povedati toliko, da lahko na podlagi njegovega in odgovorov ter spisovne dokumentacije poda ustrezno strokovno mnenje.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa jasno in nedvomno navedlo, da je bil ugovor vložen prepozno. Navedlo je, da je bil tožencu plačilni nalog vročen 16. aprila 2021, da se je rok za ugovor iztekel 24. 4. 2021, toženec pa je plačilnemu nalogu ugovarjal 28. 4. 2021, kar je prepozno. Navedena dejstva so bila odločilna pri presoji, da je ugovor prepozen. V kolikor se pritožnik z njimi ne bi strinjal, bi jih moral izpodbijati, česar pa ni storil. Zato je pritožbeno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje vezano. Očitek pritožnika, da sklepa zaradi neobrazloženosti ni mogoče preizkusiti, se tako izkaže kot neutemeljen.
Sodišče prve stopnje ni odpravilo nobene očitne napake v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.
nepravdni postopek - predlagatelj postopka - stroški postopka - pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - varstvo koristi otroka - pravni interes tožnika - prosti preudarek - krivdno povzročeni stroški - pravdni stroški po uspehu - premoženjsko stanje stranke - soglasje
Pri stroškovni odločitvi je treba ob samem rezultatu postopka hkrati upoštevati vse okoliščine posameznega spora in jih pravično ovrednotiti. Za čisto vsak postopek iz razmerij med starši in otroki ne velja, da je tekel v korist otroka. Prav v primerih predlogov (prej tožbenih zahtevkov) za znižanje preživnine, v katerih je bil predlog (prej tožbeni zahtevek) zavrnjen, je bilo že v sodni praksi višjih sodišč zavzeto stališče, da gre za izrazit interes tožnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062742
KZ-1 člen 42, 42/3, 74, 75, 75/1, 77, 175, 175/1, 175/3.. ZKP člen 155.a, 155.a/8.. ZOPOKD člen 4,4/3, 26, 26/1, 26/1-2.
zloraba prostitucije - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - zakonski znaki - izkoriščanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja - tajno delovanje - odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Kdaj gre v konkretnem primeru za izkoriščanje, presoja sodišče v vsakem primeru posebej in sicer glede na konkretna dejstva in okoliščine kaznivega dejanja.
Dobrina, zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1, je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Pri avtonomiji osebe gre za posege v ekonomsko svobodo (ekonomsko izkoriščanje), kakor tudi za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja, med katere spada na primer omejevanje prostosti gibanja, vsiljevanje določenih strank, načina, kraja in drugih značilnosti delovanja osebe, ki se prostiruira.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča je enotna in kot prepovedano šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih ter poseg v pravico do samoodločbe.
Za presojo zakonskega znaka izkoriščanja ni bistven zaslužek deklet. Bistvo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije je v tem, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb.
V kolikor sodišče protipravno premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ugotovi in odvzame, mora biti onkraj razumnega dvoma prepričano, da izvira iz obravnavanega kaznivega dejanja in tudi v njeno višino.
Ukrep tajnega delovanja se ni izvajal v nasprotju z osmim odstavkom 155.a člena ZKP, kot to neuspešno poskušata prikazati zagovornik in obtoženka v svojih pritožbah, saj je iz izvedenega dokaznega postopka jasno razvidno, da se je obtoženka s TD 6012 družila prostovoljno in ga celo ostalim predstavljala kot svojega fanta, med drugim pa ga je tudi povabila na piknik, ki ga je organizirala A. A., zato do zlorabe s strani TD 6012 ni prišlo.
Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo.
Ker se že obtožencem očita, da so si z očitanim kaznivim dejanjem pridobili protipravno premoženjsko korist, katero je sodišče prve stopnje obtoženi A. A. tudi odvzelo, ni dokazano, da naj bi obtožena pravna oseba iz naslova istega kaznivega dejanja pridobila kakršnokoli premoženjsko korist in temelj odgovornosti pravne osebe iz 3. točke 4. člena ZOPOKD ni podan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00048096
OZ člen 150. ZPP člen 306.
sodna poravnava - učinki sodne poravnave
Po določbi drugega odstavka 306. člena ZPP lahko v postopku pred pravdnim sodiščem sklenjena poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje pa lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankami (tudi tistih, ki niso predmet tožbenega zahtevka), v poravnavo se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.
Glede na zgoraj citirano zakonsko določbo in dejstvo, da je s sklenjeno sodno poravnavo bilo med pravdnima strankama rešeno sporno razmerje glede tožničine lastninske pravice na spornem stanovanju, njen primarni zahtevek v tej pravdi ni utemeljen ne glede na zatrjevano drugačno pravno podlago. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo in sodba ni obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je pritožbeni očitek.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - preizkusna doba - končanje postopka osebnega stečaja
Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da lahko postopek odpusta obveznosti teče le znotraj postopka osebnega stečaja, ker pa je slednji v obravnavanem primeru končan, stečajni dolžnik ne more več zahtevati razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in se pritožiti zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, je pravilno in se pritožbeno sodišče z njim v celoti strinja. Iz povsem jasne določbe drugega odstavka 397. člena ZFPPIPP namreč izhaja, da se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja. Če slednjega ni, ker je že pravnomočno končan (stečajni dolžnik se zoper končanje postopka osebnega stečaja ni pritožil) je povsem jasno, da postopka za odpust obveznosti kot ga določa ZFPPIPP ni niti mogoče niti dopustno izvesti.
stroški potrebni za izvršbo - stroški - stroški za sestavo vloge
Ker je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da se izjavi o dolžnikovem obvestilu o poplačilu terjatve oziroma o dolžnikovem predlogu za ustavitev izvršbe, ta pa je z vlogo vztrajal še pri poplačilu zakonskih zamudnih obresti, je bila njegova vloga potrebna za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), saj bi sicer sodišče prve stopnje – v kolikor odgovora v dodeljenem roku ne bi podal – izvršilni postopek ustavilo.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 337, 337/1. SPZ člen 75, 75/1, 213, 213/1.
negatorna tožba - poseg v lastninsko pravico - vznemirjanje lastninske pravice - ovira za izvrševanje lastninske pravice - zahtevek na ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - zelenica - prepovedane imisije - nasprotna tožba - nesporna dejstva - pritožbena novota
Ni videti pravega razloga, da bi pritožniki lahko (s samovoljnim ravnanjem izven sodnega postopka) izbrali sredstvo, s katerim naj tožnik (kot domnevni povzročitelj) odpravlja domnevni hrup, še zlasti pa ne tako skrajno, tj. z vznemirjanjem oziroma odvzemom dobršnega dela tožnikove nepremičnine.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/4, 242, 242/2.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost - prepričanje o solventnosti
Pritožbeni okvir družbenika dolžnika je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Družbenik dolžnika v pritožbenem postopku ni uspel dokazati solventnosti dolžnika, nad katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek.
denarno povračilo - višina - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Listina z dne 5. 6. 2019 ni pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi skladno z določbo 81. člena ZDR-1, zaradi česar je prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, na tej podlagi nezakonito. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je zaradi tega, ker je tožnik ostal na delu tudi po poteku prve pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, ta pogodba o zaposlitvi spremenjena v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
vložitev tožbe - sestavine tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - vročitev s pritrditvijo na sodno desko - procesna sposobnost stranke - sposobnost za opravljanje procesnih dejanj - pravdna sposobnost stranke - pravdna sposobnost kot procesna predpostavka - dvom v pravdno sposobnost
Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju tožnikove pravdne sposobnosti. Njegove vloge so le stežka berljive, težko razumljive, navedbe pa nepovezane.
Vse navedeno utemeljuje dvom, ali je tožnik razumel, da neprevzem pisanja na naslovu, ki ga je navedel v tožbi, a na njem dejansko ne živi, povzroči zavrženje tožbe in ali je sploh zmožen poskrbeti za vložitev popolne tožbe in samostojno nastopati v postopku.
OZ-UPB1 člen 6, 6/2, 131, 131/1, 193, 766. ZPP člen 11, 185, 185/1, 185/2.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - krivdno ravnanje - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - skrbnost dobrega strokovnjaka - dejanska škoda - sprememba tožbe
Podlaga za odškodninsko odgovornost odvetnika je v kršitvi pogodbenega razmerja in sicer mandatne pogodbe (členi 766 do 787 OZ). Do odvetnikove kršitve pogodbene obveznosti pride v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju poklicne dejavnosti odvetnika zahteva od njega.
ugovor zastaranja terjatve - pretrganje zastaranja - tek zastaranja po pretrganju - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - ugovorni razlog
Ker predmetni izvršilni postopek še ni končan, zastaralni rok ne teče, temveč bo začel znova teči po koncu izvršilnega postopka.
Zoper sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ, so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe. Skladno s prvim odstavkom 55. člena ZIZ so relevantni le ugovorni razlogi, ki izvršbo z novim izvršilnim sredstvom preprečujejo.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda
Težko nadomestljiva škoda po 71. členu ZIZ je zgolj tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe, zato se mora škoda odražati v nekih drugih dobrinah. Te pa hipotekarni dolžnik ne zatrjuje.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046982
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 564.
spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - izročitev v posest - ničnost pogodbe o preužitku - aleatornost - bolezen - prikrito darilo - namen izločitve - dedovanje
Skladno z določilom prvega odstavka 60. člena SPZ, je pokojni izgubil lastninsko pravico na konju že s sklenitvijo pravnega posla in z njegovo izročitvijo v posest E. E. in ne šele s podpisom pogodbe o prenosu lastninske pravice.
Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev v času sklenitve pogodbe, za katere se ne more trditi, da morata biti v času sklenitve pogodbe vsaj približno enaki oziroma sorazmerni.
postopek osebnega stečaja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost organizacije za plačilni promet za opuščeni rubež - pritožba proti sklepu
Iz normativne ureditve izhaja, da je za kršitev obveznosti iz sklepa o zasegu denarnega dobroimetja odgovorna pritožnica kot banka, pri kateri je imel dolžnik odprt denarni račun in mora za to nositi tudi posledice, določene v tretjem odstavku 393. člena ZFPPIPP. Materialnopravno nerelevantna je zato že v prvostopenjskem postopku zatrjevana in v pritožbenem postopku ponovljena trditev o dolžniku kot prejemniku neutemeljeno izplačanega zneska, zaradi česar ga je na upraviteljičin fiduciarni denarni račun dolžan plačati dolžnik, ne pa pritožnica.
Po ZFPPIPP pritožba zoper sklep o zasegu denarnega dobroimetja iz 394. člena nima suspenzivnega učinka, zato ni bila ovira za izvršitev sklepa še pred njegovo pravnomočnostjo.