zaznamba vrstnega reda - umik predloga - dopustnost umika - umik predloga po izdaji odločbe
Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno.
začasna odredba v družinskih sporih - odločanje o stikih z otrokom - izjava mladoletnega otroka - nujni ukrep - ogroženost otroka - stiska otroka - nasilje v družini
Čustveno stanje otrok še ne dopušča, da bi z nasprotnim udeležencem imeli redne stike, niti v predlaganem obsegu, in bi ti za njih pomenili dodatno breme, ne pa nujnega ukrepa za preprečitev njihove ogroženosti.
Otroci so žrtve nasilja tudi, če so prisotni ob izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani oziroma če se z njimi ponižujoče ravna.
odpoved neuvedenemu dedovanju - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - nepreklicna izjava - izjava o odstopu dednega deleža - odstop dednega deleža pred delitvijo - sodediči - domneva o sprejemu dediščine
Zapustnik, njegova žena in njegovi potomci so pri notarki sklenili izročilno pogodbo in sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, s katerim so se nekateri dedni upravičenci, med njimi tudi D. D. in E. B., odpovedali še neuvedenemu dedovanju po obeh starših. Po določilu 138. člena ZD je izjava o odpovedi dediščini nepreklicna, zato omenjenima dednima upravičencema v okviru dediščinskega postopka pred delitvijo zapuščine ni mogoče odstopiti dednega deleža, saj nimata položaja sodediča.
potrebni pravdni stroški - dodatek za zastopanje več strank
Stroški prve pripravljalne vloge s 27. 6. 2019 za to pravdo niso bili potrebni. V vlogi, ki vsebuje dva stavka, se toženca nista opredelila do tožnikovih navedb, temveč sta jih le označila za očitno neutemeljene in zmotno prerekala njegovo aktivno legitimacijo.
gospodarski spor majhne vrednosti - razstavljanje na sejmu - najem poslovnih prostorov - naknadna nemožnost izpolnitve - delna nemožnost izpolnitve - sorazmerno znižanje cene - odpadla pravna podlaga - neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Tožeča stranka je imela sklenjeno pogodbo s toženo stranko in je predhodno plačala za najem razstavnega prostora na sejmu za 5 dni. Sejem je bil zaradi odredbe Ministrstva za zdravje, povezane s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa, skrajšan za en dan. Za ta dan je prišlo do delne naknadne nemožnosti izpolnitve pogodbe, za katero ni odgovorna nobena stranka. Tožena stranka, ki je že prejela plačilo, kot da bo sejem trajal 5 dni, mora zato tožeči stranki vrniti petino plačanega zneska, ker je bila v tem delu neupravičeno obogatena.
vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - izvedena pravica - prenos vpisov v zemljiški knjigi - prisilna hipoteka - učinkovanje hipoteke - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - pogoji za pridobitev pravice - pravni naslov - čas overitve podpisa imetnika pravice
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbi četrtega odstavka 31. člena ZVEtL-1, po kateri se ne glede na določbo drugega odstavka 31. člena ZVEtL-1 izvedena pravica, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ne ugotovi na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene pravice na nepremičnini kot celoti. Ta določba je odraz stališč Ustavnega sodišča RS, da prisilna hipoteka nima prednosti pred izvenknjižno pridobljeno lastninsko pravico. V sodni praksi je (bilo) v tovrstnih primerih zato ključno, ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o zavarovanju, izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice. To je subjekt pridobil tudi, če je imel na nepremičnini pravico, ki je ni vpisal, pod pogojem, da je pred trenutkom nastanka prisilne hipoteke že razpolagal z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom. Določba petega odstavka 31. člena ZVEtL-1, po kateri se v primerih iz četrtega odstavka 31. člena ZVEtL-1 šteje, da je pravni naslov pridobljen takrat, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, je ustrezno usklajena s takšnimi stališči in odločitvami sodne prakse.
ZVEtL-1 ne nudi podlage za odločitev o neobstoju in izbrisu hipoteke, ampak le za to, da se izvedena pravica, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ne ugotovi na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene pravice na nepremičnini kot celoti.
solidarna odgovornost za plačilo pravdnih stroškov - bivša zakonca - nujni enotni sosporniki - enotna pravdna stranka - umik tožbe zaradi izpolnitve - materialni sosporniki
Ker sta toženca materialna sospornika, druga toženka pa tudi ni nasprotovala umiku tožbe in ni vztrajala pri vsebinski rešitvi spora, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sta k poplačilu stroškov postopka zavezana solidarno (tretji odstavek 161. člena ZPP).
Enotna sodna praksa stoji na stališču, da zaključek, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep, že sam po sebi vsebuje tudi presojo, da tega ukrepa ni mogoče nadomestiti z nobenim milejšim ukrepom, ker z milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči željenega cilja, tj. preprečiti obdolžencu nadaljevanje s kriminalno dejavnostjo.
tožba na izpraznitev stanovanja - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - dedovanje - gradnja na tujem svetu - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - presoja pogojev za fizično delitev stvari v naravi - premoženjske pravice - status tujca - kolektivna narava skupne lastnine - pravni naslov bivanja - nezakonita uporaba stanovanja - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če bi se izkazalo, da sta pravdni stranki zaradi gradnje na tujem svetu pridobili lastninsko pravico na sporni nepremičnini, bi toženec kot tuj državljan (ki na nepremičnini ne more pridobiti stvarne pravice) ne mogel zahtevati delitve takšnega skupnega premoženja v naravi. Kot je bilo sprejeto v sodni praksi, pa status tujca ne preprečuje tožencu, da pridobi drugo premoženjsko pravico, ki je del skupnega premoženja zakoncev in sicer zahtevek, da mu tožnica izplača njegov delež skupnega premoženja. Predmet skupnega premoženja so namreč poleg lastninske pravice lahko tudi druge premoženjske, torej vrednostno ocenljive pravice, ki pripadajo obema zakoncema skupaj v nedoločenih deležih, med katerimi je tudi denarni zahtevek za izplačilo deleža na skupnem premoženju. V takem primeru bi bilo pravilno pritožbeno sklicevanje na pravico toženca, da do pravnomočne odločitve o njegovem denarnem zahtevku, ki se nanaša na skupno premoženje, stanovanja v hiši, za katero zatrjuje, da predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, ne uporablja nezakonito.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 157. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19-4.
odločitev o pravdnih stroških - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - ugotovitev neobstoja terjatve - mirna rešitev spora - povod za tožbo - potrebnost tožbe - odmera stroškov - preveritev potrebnosti vlog - vsebina vloge - opomin pred tožbo - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vsaka stranka krije svoje stroške
V obravnavani zadevi pri odmeri stroškov ni mogoče izhajati iz določila 157. člena ZPP. Tožnika sta si sporno razmerje prizadevala rešiti po mirni poti in sta toženca že v izvršilnem postopku seznanila z dokumentacijo, ki jo slednja štejeta za odločilno za pripoznavo tožbenega zahtevka. Kljub temu toženca tudi po naknadnih pozivih neposredno pred vložitvijo tožbe svoje obveznosti nista bila pripravljena prostovoljno izpolniti, zato je bila tožba nedvomno potrebna. Ker sta v sporu propadla, sta tožnikoma dolžna povrniti njune stroške pravdnega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).
SPZ člen 28, 95, 95/2, 96, 96/1, 96/2. ZPP člen 353. OZ člen 5, 5/1.
plačilo uporabnine - solastništvo nepremičnine - izključna uporaba solastnih nepremičnin - neupravičena uporaba tuje stvari - stvarnopravne reparacije - nedobroverni posestnik - plačilo nadomestila za uporabo tuje nepremičnine - dobra vera - upravičenost do posesti - izključna posest - pravica do posesti solastne nepremičnine - neuporaba solastne stvari - dogovor o uporabi solastne stvari - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja - izravnalna pravičnost - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Neupravičeno uporabo tuje nepremičnine v prvi vrsti opredeljujejo pravila stvarnega prava. Določbe o stvarnopravnih reparacijah so specialne glede na določbe o neupravičeni obogatitvi iz OZ.
Obveznost nedobrovernega posestnika plačati za uporabo tuje stvari izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 95. člena SPZ, po kateri dobroverni lastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari.
OZ člen 82, 1050. ZPP člen 308, 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o zavrženju tožbe - sodna poravnava - pravnomočnost sodne poravnave - učinki pravnomočnosti - res transacta kot procesna ovira za sojenje - ugovor prekluzije - identiteta spora - razlaga pogodbe - pravica do izjave - razveljavitev sklepa - dejansko stanje
Tudi sodno poravnavo je treba razlagati kot pogodbo.
Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v smeri iskanja skupnega namena pogodbenikov, pa mora zato najprej ustrezno izkazati, da je pogodbeno določilo sporno. Pogodbeno določilo je sporno šele, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
V pravdnem postopku sodi sodišče v mejah postavljenih zahtevkov, zato je stranka tista, ki mora ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek; zgolj opisovanje dejanskega stanja in nedoločno navajanje, kaj tožnik pričakuje od pravde, ne zadošča. Tudi sodišče tožniku ne more in ne sme pomagati oblikovati zahtevka, ker bi s tem kršilo načelo nepristranosti.
DZ člen 154, 154/1, 156, 174, 174/1, 174/2. ZIZ člen 33, 33/1.
odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - prenehanje razlogov za oddajo otroka v rejništvo - prenehanje rejništva - združitev postopka - največja korist otroka - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - izvedensko mnenje iz drugega postopka - sodna ocena izvedenskega mnenja - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - kršitev začasne odredbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je otrokova mati izpolnila vse zahteve, ki so ji bile naložene ob izreku ukrepa odvzema otroka, čemur pritožnik ne nasprotuje. To, da jih je izpolnila že v letih 2013, 2014 in 2015, ne more biti v materino škodo. V postopku ni bilo ugotovljeno (niti določno zatrjevano), da bi na materini strani obstajal kakršenkoli dejavnik tveganja, ki bi lahko ogrožal njenega mladoletnega sina.
Če pri enem od staršev ni razlogov za izrek ukrepa (pri drugem pa so), je mogoče otrokovo korist zavarovati z izrekom drugačnega ukrepa - z omejitvijo starševske skrbi preostalemu. Enako mora veljati ob odločanju o prenehanju ukrepa - če pri enem od staršev ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila njegova vzgoja in varstvo za otroka ogrožajoča, mora ukrep prenehati. Morebitno ogrožanje s strani drugega od staršev pa je mogoče reševati z izrekom blažjega ukrepa.
To, da so vsi udeleženci obeh postopkov, ki ju sodišče združi v skupno obravnavanje, isti, ni pogoj za združitev postopkov. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je (bilo) v skladu z načelom največje koristi otroka, ki jo je treba spoštovati že pri izvedbi postopkov, ne le pri vsebini odločitev. Načelo največje koristi otroka utemeljuje zahtevo po čim bolj celoviti obravnavi vseh vprašanj o otroku, ki jih sodišče rešuje, kar je tudi v interesu ekonomičnosti postopka; hkrati pa varuje otroka pred nepotrebnim podvajanjem dokazovanja.
Pritožbena teza, da je (za pravilnost odločitve) pravno pomembno, kdo je predlagatelj, kdo nasprotni udeleženec in to, ali morda postopek teče po uradni dolžnosti, je glede na naravo postopka (v katerem je v vsakem primeru v ospredju otrokova korist) zgrešena. Dokazno breme matere v zadevi, kot je obravnavana, ni v ničemer odvisno od tega, ali nastopa v vlogi predlagateljice ali v vlogi nasprotne udeleženke, in tudi ne od tega, ali sodišče vodi postopek po uradni dolžnosti ali na podlagi predloga upravičenega predlagatelja.
Če se pritožnik v pritožbi zoper končno odločbo jasno in nedvoumno ne pritoži tudi zoper sklep (o zavrnitvi predloga za izločitev), ga pritožbeno sodišče ne more po uradi dolžnosti razveljaviti ali spremeniti, niti tedaj, ko bi sicer pritožbi ugodilo.
ZDR-1 člen 4, 7, 13, 13/2, 18, 73.. ZPP člen 8, 227, 289, 289/3, 298, 298/2, 339, 339/2, 339/2-8.. URS člen 22, 23, 25.
razlike v plači - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - obstoj delovnega razmerja - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje na navedeno pravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo razlik v plači oprlo, ne da bi tožena stranka podala za to ustrezno trditveno podlago in ne da bi v zvezi s to pravno podlago izvajalo dokazni postopek. V tem delu je izdana sodba sodba presenečenja, saj je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na pravno podlago, ki je tožnica ob zadostni procesni skrbnosti ni mogla predvideti, še posebej glede na to, da tožena stranka svojega ugovora zoper ta del tožbenega zahtevka sploh ni utemeljevala na navedeni pravni podlagi.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Zato toženka zgolj s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, v pritožbenem postopku ne more uspeti.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka pravno sredstvo napačno poimenovala (napoved pritožbe namesto pritožba), slednji ne more škodovati (falsa nominatio non nocet).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prehod iz izvršilnega v pravdni postopek - dopolnitev tožbe - zmanjšanje tožbenega zahtevka
Ker je bilo v obravnavanem primeru v času izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki šteje za tožbo, stvarno pristojno za odločanje okrožno sodišče, se je pristojnost tega sodišča ob naknadnem znižanju zahtevka ustalila.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva med dediči - veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - pravni interes - oporočni in zakoniti dediči - nujni delež - uveljavljanje nujnega deleža
Pritožnik še v pritožbi nasprotuje veljavnosti oporoke. Kot dedič, ki uveljavlja dedno pravico na podlagi zakonitega dednega reda, je bil zato napoten na pravdo ob pravilni uporabi prvega odstavka 213. člena ZD. Stvar njegove odločitve pa je, ali bo tožbo o veljavnosti oporoke vložil ali ne.