pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom je nujno, saj ogrožanja in vzrokov ni mogoče odvrniti na drug način. Brez jemanja predpisane terapije in brez ustreznega zdravljenja bi oseba zaradi duševne motnje tudi v prihodnje huje ogrožala svoje zdravje in življenje, zaradi njenih heteroagresivnih izbruhov pa tudi zdravje in življenje drugih.
vstop v pravdo - stranski intervenient - actio pro socio
Možnost uveljavljanja družbeniške tožbe je individualna pravica osebe, ki ima ob vložitvi tožbe položaj družbenika. Ta možnost obstaja že po zakonu. Zato ne potrebuje pooblastitve družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi družba imela pravni interes za intervencijo kvečjemu na strani tožeče stranke, ne na strani tožene stranke. Interes družbe za uspeh glede na tožbeni zahtevek že po zakonu zasleduje tožeča stranka. Pojmovno družba ne more imeti hkrati interesa za lasten neuspeh. V tem primeru družbeniške tožbe bi intervencija družbe na strani tožene stranke pomenila shizofrenost z njenim interesom za uspeh.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje ni prezrlo števila oseb, ki jih je obdolženi prevažal in ne, da sta se med temi nahajala dva otroka ter noseča ženska, je tako ugotovljeno obteževalno okoliščino uporabilo kot razlog, da obdolženemu, glede na predhodno ugotovljene olajševalne okoliščine ni izreklo omiljene kazni. To ni pravilno, kajti pri omilitvi kazni po sodbi (druga alineja 50. člena KZ-1) je fokus na posebnih olajševalnih okoliščinah, sicer obteževalne okoliščine izgubijo svojo samostojnost in posledično vpliv na odmero kazni iz drugega odstavka 49. člena KZ-1.
pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse, ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00044572
ZST-1 člen 12, 13, 13/3. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62/2.
pravni interes za pritožbo - oprostitev plačila sodnih taks - nedovoljena pritožba - naknadno spremenjene okoliščine - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - vsebinska presoja - verodostojna listina
Drži pritožbeno izvajanje, da lahko sodišče med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji odstavek 13. člena TST-1). Takšno odločitev sodišče sprejme v situaciji, ko nastopijo nova dejstva oziroma spremenjene okoliščine, ko stranka pridobi premoženje1 ali ko ugotovi, da je stranka v predlogu navedla neresnične podatke, ne pa v situaciji, kot jo izpostavlja pritožba, ko sodišče pri odločanju ni upoštevalo premoženja navedenega v predlogu. Posledice, na katere opozarja pritožba, tako niso vezane na situacijo, kot jo opisuje pritožba.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - obstoj služnostne pravice - izvršilni naslov
Pritožbene trditve o v predlogu za izvršbo napačno označenem dejstvu, da je bil izvršilni naslov izdan v gospodarskem sporu, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, saj navedeno samo dovolitev izvršbe ne preprečuje, temveč lahko vpliva le na fazo oprave izvršbe, konkretno na časovni trenutek poplačila upnika in kot tako lahko utemeljuje le zahtevo stranke za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Pod točko 6 je prvostopenjsko sodišče nanizalo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ki delajo obdolženega G. ponovitveno nevarnega. Na strani objektivnih je pravilno izpostavilo še zlasti veliko kriminalno količino ter kratko časovno obdobje v katerem naj bi obdolženec izvršil osem kaznivih dejanj premoženjske narave, ki so predmet obtožnice. Obdolženec je specialni povratnik, sedaj obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil v času trajanja dveh preizkusnih dob po prejšnjih pogojnih obsodbah. Nahaja se še v številnih kazenskih postopkih zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ, poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora, preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
upravičenje za zastopanja družbe - poslovodja - pogodba o zaposlitvi poslovodje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoklic poslovodje - učinkovanje
Pritožnik trdi, da se delovne obveznosti E. E. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu E. E. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako E. E. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - čas odloga - potrebnost stroškov - poročilo stranki - predlog za izločitev sodnika
Brez podlage je tudi pritožbeni dvom o nepristranskosti sodnice, ki je izpodbijani sklep izdala. Dolžnik je lahko zahteval njeno izločitev do izdaje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar te možnosti ni izkoristil. Zahteva, podana šele v pritožbi, pa je glede na navedeno pravno podlago prepozna.
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju in prilivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - vpis zaznambe izvršbe - načelo sorazmernosti - predlog za izločitev sodnika
V fazi dovolitve izvršbe na nepremičnino pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sklepi o izvršbi v drugih zadevah še niso pravnomočni, zaključka o sorazmernosti dovoljene izvršbe ne more izpodbiti, saj se zaznamba izvršbe vpiše še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pojasnilo, da je bilo obsojenčevemu predlogu za obročno plačilo denarne kazni ugodeno, a svojih obveznosti obsojenec ni poravnal, zaradi česar je odločilo, da se preostanek denarne kazni v znesku 555,11 EUR izvrši tako, da se mu določi kazen 9 dni zapora, prav tako pa, da njegovemu ponovnemu predlogu, potem ko je bila denarna kazen utemeljeno spremenjena v zaporno kazen, ni mogoče ugoditi in mu ponovno omogočiti plačila denarne kazni v obrokih.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - vročitev odpovedi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku 17. 12. 2019 vročila redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zato mu je delovno razmerje 24. 12. 2019 nezakonito prenehalo.
ZIZ člen 62. ZPP člen 17/2, 51. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5/1, 7/1, 24, 25, 28/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - mednarodna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom
V primerih, ko na podlagi podatkov v spisu ni mogoče zaključiti, da pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v zadevi ni podana, upnikovega predloga ni mogoče zavreči, temveč mora biti to vprašanje – še posebej kadar dolžnik sklepu o izvršbi obrazloženo ugovarja – predmet razčiščevanja v pravdnem postopku.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - izrek sklepa - solidarna obveznost
Bistveni del pritožbe se nanaša na očitek, da sodišče prve stopnje v 4. točki izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v kateri je naložilo stečajnemu dolžniku, da plača upnikom znesek neplačanih terjatev, ni upoštevalo narave terjatve upnika do stečajnega dolžnika. Če iz izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne izhaja, da gre za terjatev do dolžnika iz njegove poroštvene zaveze, bo upnik pridobil izvršilni naslov za celo terjatev zoper poroka, ne glede na prejeta plačila od drugih solidarnih dolžnikov. S takim pritožbenim stališčem se pritožbeno sodišče strinja. Res je, da je v seznamu neplačanih terjatev navedeno, da posamezna terjatev upnika preneha za tisti del, ki ga upnik prejme od posameznih drugih dolžnikov, vendar tega sodišče prve stopnje ni ustrezno povzelo v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa. Ker predstavlja pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, bi moralo sodišče prve stopnje glede na podatke iz seznama neplačanih terjatev oblikovati ustrezno tudi odločitev o naložitvi plačila tako, da bi odločilo, da mora stečajni dolžnik upnikom plačati zneske neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka v primeru solidarne obveznosti solidarno z drugimi dolžniki. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043684
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 369, 369/4.
delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - nova dejstva
Nova dejstva in dokazi upravičenca do pritožbe ob navedbi razlogov, zakaj ta dejstva niso bila navedena že prej ter s katerimi dokazi jih je mogoče ugotoviti.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1, 221i, 221i/5, 221i/6.
prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - poslovodni organ - nadzorni organ - odpoklic - razrešitev - imenovanje - soglasje sodišča
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu dosedanjega in imenovanju novega člana poslovodstva dolžnika v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP začne učinkovati šele z izdajo soglasja sodišča. Takšnega soglasja sodišče pritožniku in dolžniku do izdaje sklepa o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnico DUTB, d. d. ni izdalo. Z izdajo navedenega sklepa je tudi upravičenje odpoklicati in razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva ali organa nadzora dolžnika prešlo na upnico, ki za to odločitev ne potrebuje soglasja sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Ob povedanem je pravna podlaga za izdajo predlaganega soglasja, ob upoštevanju namena določb 221.i člena ZFPPIPP, ki so lex specialis v razmerju do splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, odpadla. To pa pomeni, da pritožnik predlaganega soglasja ne more več pridobiti. Zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pooblaščeni vročevalec - običajni kolegialni odnosi - kaznivo dejanje grožnje - zavrnitev predloga
Okrajni sodnik v predlogu uveljavlja obstoj tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji višjega sodišča tak razlog ni podan. Iz navedb v predlogu je namreč razviden le predlagateljev posplošen in vnaprejšnji dvom v nepristranskost odločanja sodnikov Okrajnih sodišč v Slovenski Bistrici, Mariboru in Lenartu, oziroma meni, da bi lahko bil pri strankah okrnjen videz njihove nepristranskosti, ker je oškodovanka P. K. H. redno angažirana vročevalka, kazenska ovadba pa je bila med drugim podana tudi zaradi groženj, ki bi ji jih naj izrekel obdolženec, ko mu je vročala sodne pošiljke. Takšna posredna povezava med sodniki (kazenskega oddelka) Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici in oškodovanko P. K. H. je po presoji višjega sodišča tako šibka, da sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi izražala pomislek v nepristranskost sojenja.