ugovor po izteku roka - obrazloženost ugovora - predlog za ustavitev izvršbe
Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v ugovoru po izteku roka zatrjeval zgolj dejstva, ki se nanašajo na nemožnost izterljivosti terjatve (torej da ne prejema rubljivih denarnih prejemkov ter da je izvršba na nepremičnine že ustavljena), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik dejstev in dokazov, ki se nanašajo na samo terjatev ni navedel, saj je navedel le dejstva, ki se nanašajo na predmet izvršbe.
OZ člen 6, 417, 417/1, 418, 418/1, 419, 419/1, 419/2, 421, 421/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo obveznosti - odstop terjatve (cesija) - plačilo terjatve odstopniku - obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi - pravočasnost - ravnanje s potrebno skrbnostjo - pravni standard - stroški izterjave dolga - stranska terjatev
Za nastop dolžnikove zaveze proti prevzemniku terjatve je odločilno, da dolžnik ve za odstop terjatve, ni pa bistveno, od kod to vedenje izvira. Po teoriji je pri presojanju ravnanja dolžnika, ki je izpolnil odstopniku, kljub obvestilu prevzemnika, čeprav se ta takrat še ni izkazal z dokazom, treba izhajati tudi iz standarda skrbnosti. Vprašati se je treba, ali morda v določenem primeru dolžnost skrbnega ravnanja dolžniku ne nalaga, da opravi pri odstopniku poizvedbo, ali je bila terjatev odstopljena.
Sodišče prve stopnje je glede na težo storjenega kaznivega dejanja, način njegove izvršitve, višino povzročene škode in stopnjo obdolženčeve krivde izreklo pogojno obsodbo, v kateri je obdolženemu A. A. določilo ustrezno zaporno kazen in primerno preizkusno dobo ter utemeljeno določilo posebni pogoj in v njem ustrezen rok, v katerem je obdolženec dolžan oškodovani družbi škodo poravnati. Iz podatkov o obsojenosti obdolženca za kazniva dejanja je kot obteževalno okoliščino lahko upoštevalo le tiste sodbe, izrečene obdolžencu za storjena kazniva dejanja, ki so bile pravnomočne v času, ko je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, in ta podatek je pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ustrezno upoštevalo, prav tako način izvršitve in kot olajševalno okoliščino dejstvo, da je kaznivo dejanje priznal.
vstop v pravdo - stranski intervenient - actio pro socio
Možnost uveljavljanja družbeniške tožbe je individualna pravica osebe, ki ima ob vložitvi tožbe položaj družbenika. Ta možnost obstaja že po zakonu. Zato ne potrebuje pooblastitve družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi družba imela pravni interes za intervencijo kvečjemu na strani tožeče stranke, ne na strani tožene stranke. Interes družbe za uspeh glede na tožbeni zahtevek že po zakonu zasleduje tožeča stranka. Pojmovno družba ne more imeti hkrati interesa za lasten neuspeh. V tem primeru družbeniške tožbe bi intervencija družbe na strani tožene stranke pomenila shizofrenost z njenim interesom za uspeh.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049552
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/4. ZKP člen 18, 18/2, 70, 70/2, 166, 166/1, 204a, 371, 371/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nujna preiskovalna dejanja - obvezna formalna obramba - zaslišanje priče - izločitev dokazov - pravica do obrambe
Po prvem odstavku 166. člena ZKP je pogoj za opravo nujnih posameznih preiskovalnih dejanj, da gre za takšna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati. Nevarnost odlašanja je podana, kadar obstaja verjetnost, da določenega preiskovalnega dejanja med kazenskim postopkom ne bo več mogoče opraviti. Ker gre za izjemo od pravila, da se procesno veljavni dokazi zbirajo šele po izdaji sklepa o preiskavi, je treba to izjemo razlagati ozko. V zapisniku o nujnem preiskovalnem dejanju mora biti navedeno, katere so tiste okoliščine, ki so narekovale opravo preiskovalnega dejanja pred izdajo sklepa o preiskavi.
ZKP v primeru kršitve določbe prvega odstavka 166. člena ne določa, da sodišče odločbe ne sme opreti na dokaze, ki so bili izvedeni kot nujna preiskovalna dejanja, zato takšni dokazi ne predstavljajo nedovoljenih dokazov in se iz spisa ne izločajo. Posledično se morebitna kršitev te zakonske določbe, ki sicer predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ne more uveljavljati, niti se ne presoja v okviru instituta izločitve dokazov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - poslovni razlog - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da že sama okoliščina, da je tožena stranka imela objavljen oglas, da išče nekoga, ki bo prevzel naloge, ki jih je v svojem opisu delovnega mesta imel tudi tožnik, kaže na to, da potreba po tožnikovem delu ni prenehala.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ob izostanku navodil in nadzora (poleg nepretrganosti opravljanja dela), ki so značilni za delovno razmerje, niso podani vsi elementi delovnega razmerja.
Pravica do seznanitve je nujen predpogoj za uresničenje pravice do izjave (22. člen Ustave RS). Ker gre za pomembno procesno odločitev o ustavitvi izvršbe, mora dati sodišče možnost strankam, da se o procesnem gradivu (obvestilu organizacije za plačilni promet in po uradni dolžnosti opravljenem vpogledu v uradne evidence) izjavijo še pred izdajo sklepa o ustavitvi pred sodiščem prve stopnje.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom je nujno, saj ogrožanja in vzrokov ni mogoče odvrniti na drug način. Brez jemanja predpisane terapije in brez ustreznega zdravljenja bi oseba zaradi duševne motnje tudi v prihodnje huje ogrožala svoje zdravje in življenje, zaradi njenih heteroagresivnih izbruhov pa tudi zdravje in življenje drugih.
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pojasnilo, da je bilo obsojenčevemu predlogu za obročno plačilo denarne kazni ugodeno, a svojih obveznosti obsojenec ni poravnal, zaradi česar je odločilo, da se preostanek denarne kazni v znesku 555,11 EUR izvrši tako, da se mu določi kazen 9 dni zapora, prav tako pa, da njegovemu ponovnemu predlogu, potem ko je bila denarna kazen utemeljeno spremenjena v zaporno kazen, ni mogoče ugoditi in mu ponovno omogočiti plačila denarne kazni v obrokih.
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2. ZS člen 105, 105a/4.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - vložitev vloge na nepristojno sodišče - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca
Pravila ZPP o krajevni pristojnosti niso absolutna in imajo izjeme. Ena izmed njih je predvidena v četrtem odstavku 105.a člena ZS, po katerem se je pristojnost za sojenje v pravdnih zadevah, razen za zadeve v katerih zakon določa izključno krajevno pristojnost z Okrajnega sodišča v Šentjurju, prenesla na Okrajno sodišče v Celju.
Toženka je ob vročitvi tožbe prejela poziv za odgovor na tožbo, izdan s strani pristojnega sodišča in z jasnim opozorilom oziroma jasnimi navodili, v katerem roku in na katero sodišče mora biti vložen odgovor na tožbo. Tako natančno vsebino poziva predpisuje spremenjenim drugi odstavek 277. člena ZPP, ki določa, da mora poziv – poleg opozorila glede izdaje zamudne sodbe – vsebovati tudi naziv in naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti pisni odgovor na tožbo. Toženka se ne more uspešno sklicevati na očitno pomoto, saj v konkretnem primeru pooblaščenka od stranke – izročitve poziva, ki je vseboval natančna navodila, niti ni zahtevala. Gre za takšno ravnanje pooblaščenke, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika (skrbnost dobrega strokovnjaka).
ZIZ člen 62. ZPP člen 17/2, 51. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5/1, 7/1, 24, 25, 28/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - mednarodna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom
V primerih, ko na podlagi podatkov v spisu ni mogoče zaključiti, da pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v zadevi ni podana, upnikovega predloga ni mogoče zavreči, temveč mora biti to vprašanje – še posebej kadar dolžnik sklepu o izvršbi obrazloženo ugovarja – predmet razčiščevanja v pravdnem postopku.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1, 221i, 221i/5, 221i/6.
prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - poslovodni organ - nadzorni organ - odpoklic - razrešitev - imenovanje - soglasje sodišča
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu dosedanjega in imenovanju novega člana poslovodstva dolžnika v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP začne učinkovati šele z izdajo soglasja sodišča. Takšnega soglasja sodišče pritožniku in dolžniku do izdaje sklepa o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnico DUTB, d. d. ni izdalo. Z izdajo navedenega sklepa je tudi upravičenje odpoklicati in razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva ali organa nadzora dolžnika prešlo na upnico, ki za to odločitev ne potrebuje soglasja sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Ob povedanem je pravna podlaga za izdajo predlaganega soglasja, ob upoštevanju namena določb 221.i člena ZFPPIPP, ki so lex specialis v razmerju do splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, odpadla. To pa pomeni, da pritožnik predlaganega soglasja ne more več pridobiti. Zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - izrek sklepa - solidarna obveznost
Bistveni del pritožbe se nanaša na očitek, da sodišče prve stopnje v 4. točki izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v kateri je naložilo stečajnemu dolžniku, da plača upnikom znesek neplačanih terjatev, ni upoštevalo narave terjatve upnika do stečajnega dolžnika. Če iz izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne izhaja, da gre za terjatev do dolžnika iz njegove poroštvene zaveze, bo upnik pridobil izvršilni naslov za celo terjatev zoper poroka, ne glede na prejeta plačila od drugih solidarnih dolžnikov. S takim pritožbenim stališčem se pritožbeno sodišče strinja. Res je, da je v seznamu neplačanih terjatev navedeno, da posamezna terjatev upnika preneha za tisti del, ki ga upnik prejme od posameznih drugih dolžnikov, vendar tega sodišče prve stopnje ni ustrezno povzelo v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa. Ker predstavlja pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, bi moralo sodišče prve stopnje glede na podatke iz seznama neplačanih terjatev oblikovati ustrezno tudi odločitev o naložitvi plačila tako, da bi odločilo, da mora stečajni dolžnik upnikom plačati zneske neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka v primeru solidarne obveznosti solidarno z drugimi dolžniki. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo.
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju in prilivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odlog izvršbe - čas odloga - potrebnost stroškov - poročilo stranki - predlog za izločitev sodnika
Brez podlage je tudi pritožbeni dvom o nepristranskosti sodnice, ki je izpodbijani sklep izdala. Dolžnik je lahko zahteval njeno izločitev do izdaje izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar te možnosti ni izkoristil. Zahteva, podana šele v pritožbi, pa je glede na navedeno pravno podlago prepozna.
Ker je dokazno breme na obsojencu, medtem ko slednji ni navedel nobenega novega dejstva in predložil dokaza, ki bi omajali sklepe, ki jih je pravilno napravilo sodišče prve stopnje o obstoju odločilnih dejstev v pravnomočno končanem kazenskem postopku (točke od 9 do 14 razlogov izpodbijanega sklepa), je sodišče prve stopnje njegovo zahtevo za obnovo kazenskega postopka pravilno zavrglo.
upravičenje za zastopanja družbe - poslovodja - pogodba o zaposlitvi poslovodje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoklic poslovodje - učinkovanje
Pritožnik trdi, da se delovne obveznosti E. E. po odpovedani pogodbi o zaposlitvi skladajo z obveznostmi direktorja, česar pa ne izkaže. Vendar pa navedeno v danem primeru niti ni odločilno, saj sklep nadzornega sveta o odpoklicu E. E. za direktorja dolžnika ne more učinkovati, dokler sodišče ne da soglasja k odpoklicu v skladu s 1. točko prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Do izdaje tega soglasja je tako E. E. zakoniti zastopnik dolžnika, ne glede na odločitve, ki jih je sprejel nadzorni svet.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 256, 396, 396/4.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - zakonske zamudne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Sodišče je na izvršilni naslov v celoti vezano na podlagi načela formalne legalitete in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu kot se glasi. Zato ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene. Izvršbe posledično ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če niso zajete v izvršilnem naslovu. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo.