odmera sodne takse - razširitev tožbenega zahtevka - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Povišanje zahtevka, ki glasi na denarni znesek, ki pritožbeno neprerekano pomeni po sodišču prve stopnje tudi dovoljeno spremembo tožbe, pomeni razširitev tožbe in vpliva tudi na spremembo vrednosti spornega predmeta (člen 32/3 ZST-1).
ZST-1 določa količnik za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari - postopek na splošno v individualnih delovnih sporih premoženjske narave v tar. št. 2321 v višini 2,0, ki se pomnoži s takso glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1 oziroma priloga 1). Ta količnik je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno, pri čemer pa je zmotno štelo, da se je toženka pritožila zoper sodbo v celoti in je bistvena vrednost spornega predmeta 78.841,26 EUR. Četudi je toženka v pritožbi navedla, da izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v celoti, je šteti, da sega obseg izpodbijanja, do koder sega pritožnikov pravovarstveni interes, torej da sodbo sodišča prve stopnje toženka izpodbija v delu, v katerem ni uspela, tj. v ugodilnem delu v vrednosti 58.861,26 EUR (da se toženka pritožuje le zoper ta del sodbe je razbrati tudi iz obrazložitve pritožbe). Upoštevaje to vrednost je sodna taksa odmerjena previsoko, pravilno bi bila v višini 818,00 EUR.
obnova postopka - zavrženje predloga - novo dejstvo - nov dokaz
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da tožnik v predlogu za obnovo postopka z dopolnitvijo ni navedel novih dejstev niti ni predložil novih dokazov v smislu 10. točke 394. člena ZPP, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov predlog z dopolnitvijo na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
osebni stečaj - ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pravnomočna sodba - hipotekarni dolžnik - stečajni postopek
Pravnomočna sodba o neobstoju terjatve in ločitvene pravice na določenem premoženju stečajnega dolžnika ima prednost pred kasnejšo odločitvijo izvršilnega sodišča po 280. členu ZFPPIPP, čeprav slednje preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice in je to je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na pravdo ter zato sklep izvršilnega sodišča ni pravnomočna odločba o obstoju ločitvene pravice, ki bi preprečevala odločanje o njenem dejanskem obstoju v pravdnem postopku. Kot kaže je zakonodajalec pri ubeseditvi 280. člena ZFPPIPP izhajal iz prepričanja, da bo časovno odločitev izvršilnega sodišča vedno pred odločitvami pravdnega sodišča v zvezi s prerekanjem terjatev in ločitvenih pravic upnikov. Vendar je v tem primeru izjemoma pravdno sodišče prehitelo odločitev izvršilnega sodišča.
ZD člen 210, 212, 213, 213/1, 213/4, 213/5. ZPP člen 70, 142, 142/3, 339, 339/2-8.
dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - veljavnost oporoke - ugotovitev obsega zapuščine - spor o zapuščini - sporna dejstva med dediči - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - nevložitev tožbe - nadaljevanje zapuščinske obravnave - vabilo na narok - osebna vročitev - fikcija vročitve - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nekonkretiziranost trditev - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - pritožba zoper končno odločbo - posplošenost navedb stranke - sklep o dedovanju - časovne meje pravnomočnosti - pisna izdelava odločbe
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče o tem sporu ne odloča (212. člen ZD). Enako velja za spor o veljavnosti oporoke, kadar so med strankami sporna dejstva, kot je bilo v tem primeru (210. člen ZD). V takšnih situacijah mora zapuščinsko sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). To je zapuščinsko sodišče v obravnavani zadevi storilo. Pritožnik tožbe ni vložil, zato je zapuščinsko sodišče zapuščinsko obravnavo pravilno nadaljevalo in dokončalo. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča pa ni ovira, da se o zadevnem zahtevku oziroma zahtevkih ne bi mogla sprožiti pravda (peti odstavek 213. člena ZD).
Državne meje v času med vročitvijo vabila (julij 2020) in narokom (september 2020) niso bile zaprte, ampak jih je bilo mogoče prehajati. Bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, s tem, ko naj ga sodišče ne bi pravilno povabilo na narok 7. 9. 2020, pritožnik ni izkazal.
gospodarski spor majhne vrednosti - gospodarska pogodba - prodajna pogodba - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - reklamacija - skrita napaka - obvestilo o napaki - pravočasnost obvestila o napaki - poziv na odpravo napake - rok za odpravo napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - odstop od pogodbe - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razvezana pogodba - zahtevek na vračilo kupnine - dokazi in izvajanje dokazov - priznana dejstva - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - odpravljiva nesklepčnost - rok za odpravo nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev razpravnega načela - odločanje o pritožbi - neizvedba naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku - načelo kontradiktornosti - nedovoljena pritožbena novota
O pritožbi je v tem sporu majhne vrednosti odločal senat. Kot bistveno vprašanje je presojal s pritožbo izpodbijano stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru kljub temu, da tožeča stranka v tožbi ni navedla datuma, ko je toženo stranko z SMS sporočilom obvestila o napaki, tožba sklepčna, ker datum, to je 10. 8. 2018 izhaja iz SMS sporočila (priloga A3) in bi bilo prisiljeno trditi, da zaradi izostanka navedbe tega datuma, ob vseh ostalih neprerekanih dejstvih v zvezi s SMS sporočilom, tožba ni sklepčna.
Ugotovljeno nesklepčnost je sodišče prve stopnje samo odpravilo tako, da je v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo z vpogledom v priložene tožničine dokaze (SMS sporočila) ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi (kršitev 5. člena ZPP). S tem je kršilo pravico tožene stranke do izjavljanja in načelo kontradiktornosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - razlogi za ugovor
Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - procesna sposobnost
Skladno s 13. členom ZPP govorimo o predhodnem vprašanju tedaj, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru dvoma o obstoju pravdne sposobnosti tako ne gre za predhodno vprašanje, temveč za procesno postavko za vodenje postopka.
Prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ni obvezna. Tudi, če ima postopek pred drugim sodiščem kakršen koli prejudicialen pomen za razsojo, lahko sodišče prve stopnje sklene, da predhodno vprašanje reši samo. ZPP sodišču druge stopnje tudi ne daje pravne podlage za sprejem odločitve, s katero bi sodišču prve stopnje odredilo prekinitev postopka v primeru, ko slednje sklene, da bo predhodno vprašanje reševalo samo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL00048493
ZPP člen 1. ZPVPJN člen 1, 1/1, 1/2. ZJN-2 člen 57, 57/1, 57/1-8, 57/2, 63a, 63a/1, 63a/1-1. OZ člen 5, 6, 10, 346. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/1, 98/2. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1, 3/3. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 152, 152/1.
sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - revizija evropskih strukturnih skladov - nadzor nad namensko porabo sredstev - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - smernice COCOF - pogodba o sofinanciranju - trditveno in dokazno breme - finančni popravek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - obstoj škode - podzakonski predpis - zastaralni rok - splošni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - obrestni zahtevek
Po določbi prvega odstavka 98. člena Uredbe št. 1083/2006 imajo države članice prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora projektov ali operativnih programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov. Po določbi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena izvede država članica potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov, popravki države članice pa obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa, država pa upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. Ta določba, ki hkrati določa tudi merila, predstavlja neposredno podlago za odmero finančnih popravkov.
Ker je pogoj za finančni popravek škodovanje oz. možnost škodovanja sredstvom EU, škoda, ki bi nastala tožnici, ni pogoj za izrek finančnega popravka.
Glavni namen postopkov oddaje javnih naročil je gospodarna nabava blaga, storitev in gradenj, kar v prvi vrsti pomeni dosego (naj)nižje cene. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja tako že same po sebi ustvarijo domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Stranka zato s trditvami o izvedenih finančnih popravkih zaradi ugotovljenih nepravilnosti, v katerih so implicitno zajete tudi trditve o škodi na proračunskih sredstvih, zadosti (svojemu) trditvenemu bremenu glede škodljivega vpliva na porabo proračunskih sredstev.
Kljub zatrjevanemu dejstvu oškodovankinega odhoda iz skupnosti na naslovu ..., nevarnost ponovitve kaznivih dejanj ni v ničemer zmanjšana, saj kot je poudarilo, v tej skupnosti živijo še druge potencialne žrtve, sploh pa po sodbi pritožbenega sodišča za vsak obdolžencu očitana kazniva dejanja tudi ni zahtevano neposredno sobivanje, torej fizična navzočnost storilca in žrtve. Takšna utemeljitev obdolženčeve ponovitvene nevarnosti, kljub oškodovankini izselitvi, za obdolženca logično ne more biti ugodna, gotovo pa ni nedopustna.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
ZIZ člen 53, 53/2. ZDavP-2 člen 49, 49/4, 126, 126/2, 145, 145/2-2.
seznam izvršilnih naslovov - zastaranje - anatocizem - obračun davkov in prispevkov - pretrganje zastaranja
Pritožba se neutemeljeno zavzema, da obračuni prispevkov ne predstavljajo izvršilnega naslova. Skladno z 2. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov izvršljiv obračun davka. Po četrtem odstavku 49. člena ZDavP-2 obračun davka zajema davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost.
Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine terja vrednotenja ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določenih odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Pri presoji pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode posameznemu oškodovancu, saj je takšna nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
URS člen 2, 33, 156. KZ-1 člen 186. ZOPNI člen 4, 4-10, 5, 27, 27/3. ZPP člen 8, 286a, 292, 339, 339/2, 339/2-14.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - nesorazmernost - protiustavnost zakona - pravica do zasebne lastnine - izvor premoženja - dokazovanje - pasivna legitimacija - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - protipravna premoženjska korist - nesorazmerna premoženjska korist - metoda izračuna - dokazna ocena - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - ugovor prekluzije - ponovna ocena dokazov - nova glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje
Sodišče mora v skladu s 156. členom URS postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Sodišče postopka ni dolžno prekiniti vedno, kadar katera od strank to zahteva, pač pa je dolžno resne in ustrezno obrazložene navedbe strank glede domnevne protiustavnosti vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost. Po mnenju tožencev drugi odstavek 5. člena v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZOPNI posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. in 2. člena URS, ker od njih terja, da dokazujejo zakonit izvor premoženja iz preteklosti. Sodišče druge stopnje v navedenem ne najde nobenega neskladja z URS. Ravno nasprotno. Pri ugotavljanju nesorazmernosti med obsegom premoženja in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke iz obdobja preiskovanja, ne gre izhajati zgolj iz finančne preiskave, ki je bila opravljena, temveč širše. Iz razloga, da neko premoženje ni bilo predmet finančne preiskave, tožencem ni mogoče odreči možnosti, da dokazujejo zakonitost izvora svojega premoženja. Ravno s preprečevanjem možnosti, da toženci dokažejo zakonit izvor premoženja iz preteklosti, bi bilo nesorazmerno poseženo v njihovo ustavno pravico do zasebne lastnine.
Čeprav se tožbeni zahtevek ne glasi na prvega toženca, je njegova pasivna legitimacija podana. Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na odločbo VSL I Cpg 573/2016, iz katere izhaja, da je pri zahtevku v skladu z ZOPNI, tudi če se noben del zahtevka izrecno ne glasi na osebo, katere izvor premoženja je zatrjevan kot nezakonit, toženec tudi oseba, ki naj bi imela tako premoženje, ki naj bi s takim premoženjem razpolagala in glede katere naj bi bili podani razlogi za sum, da je storila kataloško kaznivo dejanje. Predmetni postopek izvira iz ravnanj prvega toženca, ki je storil kataloško kaznivo dejanje, prav tako je bil eden od udeležencev finančne preiskave.
Metoda neto vrednosti, ki je bila uporabljena za izračun očitnega nesorazmerja po ZOPNI, je ustrezna. Po 5. členu ZOPNI je premoženje nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način. Določba drugega odstavka navedenega člena vzpostavlja domnevo, da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po tem zakonu, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. Z jezikovno in namensko razlago navedene določbe je mogoče ugotoviti, kako se določi višina nezakonito pridobljenega premoženja (razkorak med dohodki in premoženjem tožencev, s katerim so razpolagali v določenem časovnem obdobju, t. j. v obdobju izvedbe finančne preiskave).
Toženci utemeljeno nasprotujejo dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki je nenatančna, neprepričljiva in pomanjkljiva. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje tega metodološkega napotka ni v celoti upoštevalo.
Obrazložitev dokazne ocene mora biti takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Podana dokazna ocena tudi ne teži k sintezi, saj sodišče prve stopnje nosilnih dokazov ni v zadostni meri ocenilo v odnosu s preostalimi izvedenimi dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043765
ZPP člen 8, 214, 254. OZ člen 9.
izpolnitev pogodbene obveznosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti - dodaten rok za izpolnitev - najem vozila - rok za vračilo - zamuda z izpolnitvijo - vrnitev vozila - odtujitev vozila - dokaz z izvedencem - kršitev razpravnega načela - trditvena podlaga
Med strankama je nesporno, da je bil njun dogovor, da si toženec izposodi sporno vozilo za namen potovanja na Sardinijo. Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o dogovoru med pravdnima strankama, da mora toženec vozilo vrniti, ko se vrne z dopusta s Sardinije čez približno dva tedna oziroma konec avgusta 2011, je sodišče pravilno zaključilo, da je rok za vračilo vozila pričel teči z dnem izposoje oziroma sredi avgusta 2011 ter se je iztekel po dveh oziroma (glede na trditev tožnika o podaljšanju roka za en teden) treh tednih. Ker je bil rok za vračilo dogovorjen že ob sklenitvi pogodbe, je sodišče pravilno navedlo, da tožnikovo dodatno pozivanje k vračilu vozila za nastop toženčeve zamude ni bilo potrebno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043513
KZ-1 člen 42, 228, 228/1, 228/2. ZOPOKD člen 4. ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 269/1-2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis dejanja v obtožnem aktu
Najbolj natančna označba okoliščin iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP je standard za najboljši možni približek popolni označbi okoliščin.
Alternativno predpisana aktivni in pasivni način izvršitve domnevno storjenega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika še ne pomeni, da se načina pojmovno izključujeta.
Končno, v popravljeni obtožnici je pravna podlaga za odgovornost pravne osebe ustrezno navedena, pri čemer je posebej opozoriti na besedilo prvega odstavka 42. člena KZ-1 in na uvodno besedilo 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, po kateri je lahko storilec kaznivega dejanja le fizična oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00047016
OZ člen 18, 18/1, 58, 275, 434, 434/1, 434/2, 434/3, 610, 610/1. ZPP člen 312, 312/1, 314, 314/1, 355, 355/1. SPZ člen 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - prodaja nepremičnine - obratovalni stroški - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna stvarna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - prevzem izpolnitve - plačilo najemnine - podnajemna pogodba - obstoj najemne pogodbe - pomanjkljiva oblika - konvalidacija - zmotna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
SPZ (člen 115) kot zavezanca za plačilo obratovalnih stroškov določa lastnika posamezne etažne enote in ne najemnika. Najemnika kot zavezanca za plačilo tovrstnih stroškov ne določa niti ZPSPP. Res je sicer, da se lastnik (dolžnik) in najemnik (tretji) lahko dogovorita, da bo slednji izpolnil lastnikovo (dolžnikovo) obveznost nasproti upravičencu do plačila obratovalnih stroškov (upniku). Vendar pa je takšen dogovor med lastnikom in najemnikom mogoče šteti le kot dogovor o prevzemu izpolnitve (prvi odstavek 434. člena OZ). V tem primeru najemnik odgovarja lastniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev do lastnika (drugi odstavek 434. člena OZ). Vendar najemnik ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato, tudi če bi bila tožeča stranka upnik za plačilo obratovalnih stroškov, nasproti toženi stranki kot najemnici zadevnih prostorov ne bi imela nobene pravice (tretji odstavek 434. člena OZ).
Ker je podnajemna pogodba po vsebini najemna pogodba (le da jo tretji namesto z lastnikom sklene z najemnikom), pisno najemno pogodbo pa sta pravdni stranki že imeli sklenjeno, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče šteti, da do preoblikovanja najemnega razmerja v podnajemnega ni prišlo zgolj zato, ker pravdni stranki po prodaji zadevni prostorov nista sklenili nove (pisne) podnajemne pogodbe. Sklepanje takšne pogodbe bi bilo v resnici nesmiselno, saj se dejansko ni nič spremenilo – če bi pravdni stranki sklepali novo podnajemno pogodbo, bi se eventualno spremenil le naslov, ostala pogodbena določila pa bi ostala enaka. Tudi sicer odsotnost pisne podnajemne pogodbe v konkretnem primeru ne vpliva na njeno veljavnost, glede na to, da je med pravdnima strankama obstajalo soglasje za nadaljevanje najemnega razmerja in da je skladno z njim tožena stranka te prostore še po prodaji uporabljala, tožeči stranki pa za uporabo ves čas trajanja najemnega razmerja v pretežni meri plačevala najemnino in obratovalne stroške (58. člen OZ).
ZIZ člen 19, 19/1, 21, 21/1, 21/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/2. ZPP člen 313.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - paricijski rok - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo odločanja o vsebini in obsegu predloga za izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, v katerem paricijski rok ni določen. Tudi izvršilni naslov, v katerem paricijski rok ni določen, je dopusten in primeren izvršilni naslov. Vendar pa mora sodišče v takšnem primeru paricijski rok določiti v skladu z 21. členom ZIZ ob smiselni uporabi določbe 313. člena ZPP.
Kadar sodišče paricijskega roka po določbi 21. člena ZIZ ne določi v sklepu o izvršbi, to sicer lahko sanira pri odločitvi o dolžnikovem ugovoru, vendar le na način, da ugovoru dolžnika ugodi in dolžniku določi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, hkrati pa ga opozori, da v kolikor v navedenem roku sam ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti po izvršilnem naslovu, bo dovolilo predlagano izvršbo.