ZFPPIPP člen 389, 389/3, 393, 393/3, 394, 394/1, 394/2. ZIZ člen 102, 137.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - prihranki
Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala.
Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega.
Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice.
Pravica tožeče stranke, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, ne pomeni, da mora sodišče njenim navedbam tudi slediti, niti se sodišče ni dolžno opredeliti do vseh navedb pravdnih strank, temveč le do odločilnih navedb, odgovor na strankine navedbe pa lahko izhaja tudi iz konteksta celotne obrazložitve. Do odločilnih navedb tožeče stranke pa se je sodišče prve stopnje opredelilo.
Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP). V kolikor bo sodišče prve stopnje postopek ponovilo, bo moralo najprej ugotoviti ali je zakoniti zastopnik bil seznanjen s tem, da sta mladoletnik in zakonita zastopnica prejela vabilo za zaslišanje na pripravljalni narok dne 25. 2. 2020. V kolikor se bo to potrdilo, pa bo sodišče prve stopnje, preden bo ponovno odločilo, moralo preizkusiti še pritožbene navedbe zakonitega zastopnika o zmožnosti plačila teh stroškov, torej o smiselnosti, da se mu plačilo naloži. To je pomembno zato, ker sme sodišče le obdolženca, ne pa tudi drugih subjektov, oprostiti plačila teh stroškov iz razlogov, navedenih v četrtem odstavku 95. člena ZKP, pa tudi zato, ker je sodišče v izreku izpodbijanega sklepa še zapisalo, da v kolikor zakoniti zastopnik krivdno povzročenih stroškov ne bo plačal, se bodo prisilno izterjali.
prenos krajevne pristojnosti - okrajno sodišče - drugi tehtni razlogi
Razlog, ki ga predlagateljica v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, po oceni višjega sodišča izpolnjuje pogoj iz določbe prvega odstavka 35. člena ZKP in sicer, da so za prenos krajevne pristojnosti podani drugi tehtni razlogi: združitev in enotno obravnavanje dveh kazenskih zadev po dveh obtožnih predlogih zoper iste obdolžence oziroma oškodovance, zaradi medsebojno povezanih kaznivih dejanj.
ZFPPIPP člen 275, 355, 357, 357/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22, 25.
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - potrebnost vložitve tožbe - izpodbojna tožba - višina tožbenega zahtevka - višina sodne takse - višina stroškov - možnosti za uspeh - tveganje - kontrola dela stečajnega upravitelja - obrazloženost sklepa - enako varstvo pravic - pravica do pritožbe
V trenutku, ko sodišče izda soglasje za plačilo sodne takse, vsak pravdni postopek predstavlja določeno tveganje. Logika pritožnika pomeni, da sodišče nikoli ne bi smelo izdati soglasja za plačilo sodne takse, saj vedno obstaja negotovost tako glede izida pravde kot stroškov, ki bodo nastali v pravdnem postopku. Za razlago, za kakršno se zavzema pritožnik (torej, da bi moral upravitelj v naprej pojasniti in celo izkazati stroške celotnega postopka s tožbo), ni nobene zakonske podlage, niti ni mogoče že pred vložitvijo tožbe pridobiti soglasja sodišča za plačilo celotnih stroškov, povezanih z vloženo tožbo.
prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti
Če obstajajo enake okoliščine, ki utemeljujejo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti pri vseh okrajnih sodiščih na območju višjega sodišča, prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče na območju tega višjega sodišča ni upravičen oziroma utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00043680
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 220, 220/1.
dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - poškodovanje tuje stvari - zavrženje kazenske ovadbe - zavrženje vloge - utemeljen sum - nepopolna vloga
Navedbe iz vloge oškodovanke kot tožilke z nobeno konkretno okoliščino, kaj šele z dokazom oziroma vsaj indicem ne izkazujejo zahtevanega dokaznega standarda – utemeljenega suma, da je obdolženi A. G. storil po oškodovanki očitano mu kaznivo dejanje. V zavrženi oškodovankini kazenski ovadbi je v tej smeri nakazana le oškodovankina domneva, ″da je to (op. kaznivo dejanje) posledica največje strasti nagajanja dr. A. G. iz P.‶, brez kakršnekoli dodatne argumentacije.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - umik predloga za začetek stečajnega postopka - pravočasnost umika
Res je stečajni postopek, tudi postopek osebnega stečaja, generalna izvršba. Vendar pa je njegov namen drugačen, kot pa je namen izvršilnega postopka. Stečajni postopek se namreč ne vodi le v korist upnika – predlagatelja postopka, temveč v korist vseh upnikov. Ravno zato je, drugače kot v izvršilnem postopku, ko si lahko predlagatelj postopka vsak čas premisli in predlog umakne, določeno, do kdaj je v stečajnem postopku mogoče umakniti predlog. Do izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja gre za razmerje med predlagateljem postopka in dolžnikom, v trenutku izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka pa v to razmerje vstopijo vsi dolžnikovi upniki, ki lahko uveljavijo poplačilo svojih terjatev v tem postopku. Z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka se predhodni postopek konča in se začne glavni postopek zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). To je torej tisti trenutek, ki je v pravdnem postopku ekvivalenten končanju glavne obravnave iz drugega odstavka 188. člena ZPP, ko je tožbo še mogoče umakniti.
Vsak stečajni postopek prizadene ustavne pravice stečajnega dolžnika, vendar pa te kršitve dolžnik lahko uveljavlja le s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, kasneje pa ne več.
S tem ko pa je bil okrožni sodnik izločen od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi ter je bila zadeva dodeljena novi sodnici, pa se je procesna situacija, kot je bila predvidena v sklepu z dne 4. 12. 2019, bistveno spremenila. Ne glede na napotilo v navedenem sklepu bi namreč morala nova sodnica v skladu z drugim odstavkom 450.č člena ZKP in načelom neposrednosti ponovno samostojno presoditi, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoj za sprejem sporazuma o priznanju krivde in zato ni dovolj, da je zgolj prebrala sklep prejšnjega (izločenega) sodnika o sprejemu sporazuma o priznanju krivde. Iz tega razloga imajo zagovorniki prav, da bi moral v obravnavani zadevi biti ponovno opravljen predobravnavni narok in ker tega ni storila, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Relevanten je izvedenčev zaključek oziroma mnenje, da pri obdolžencu obstaja nevarnost, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja, v kolikor bo še naprej užival alkoholne pijače. Ta verjetnost pa je, daglede na dosedanji potek obdolženčevega zdravljenja odvisnosti od alkohola, tudi po sodbi pritožbenega sodišča velika in ob tem, ko tudi pritožba ne trdi, da bi obdolženec že naredil kakšen korak v smeri odvajanja od alkohola, s čemer bi minimaliziral možnost ponovnega kriminalnega recidiva, seveda ne mora biti dvoma v pravilnost in sprejemljivost zaključka sodišča prve stopnje o obdolženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti, ki jo je tudi po sodbi pritožbenega sodišča moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom.
odločitev o stroških postopka - pravnomočna sodba - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - višina stroškov postopka - odločba o glavni stvari - sprememba odločbe na drugi stopnji
Po določbi četrtega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E) o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. Sklep o višini stroškov lahko izda tudi strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik. Na podlagi navedene določbe tako lahko sodišče ob odločitvi o glavni stvari o stroških postopka odloči le po temelju, in sicer kdo krije stroške in v kakšnem deležu. Odmera (izračun) stroškov pa je pridržana za odločitev s posebnim sklepom, ki ga po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari lahko izda tudi strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik.
ZPSVIKOB člen 25, 45. ZBan-1 člen 350a. ZPP člen 191.
imetniki podrejenih obveznic - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev - protiustavnost zakona - ustavna odločba - Banka Slovenije - nadaljevanje postopka - Nova Ljubljanska banka (NLB) - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost sodišča - solidarna obveznost
Ustavno sodišče RS je (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenije in so bili pred tem prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenije), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu (glej 21. opombo sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020). Upoštevaje vse predhodne ugotovitve razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka zoper drugo toženo stranko (NLB) ni in je odločitev sodišča prve stopnje, da se ta zoper njo nadaljuje, pravilna.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje z zneskom 500,00 EUR izreklo previsoko kazen. V danem primeru, ko je priča svoj izostanek z naroka 16. 12. 2019 dejansko opravičila z zdravniškim potrdilom, ki je bilo sicer predmet naknadne presoje s strani ZZZS in da je tudi pred narokom 9. 7. 2020 sodišču sporočila, da je na narok ne bo, pa po presoji pritožbenega sodišča zadošča denarna kazen v znesku 200,00 EUR. Takšna denarna kazen bo zadostno disciplinirala pričo ter v zadostni meri vplivala na procesno disciplino v pravdnem postopku.
Določba petega odstavka 22. člena ZP-1, na katero se sklicujejo tudi zagovorniki v pritožbi, predpisuje, da se z zakonom lahko določi, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne kategorije motornih vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v času storitve prekrška, s katerimi je bilo je doseženo predpisano število kazenskih točk. Vendar je sklicevanje na to določbo neutemeljeno, saj v obstoječi zakonodaji nima izpeljave v posebnem zakonu.
ZVEtL-1 člen 23, 24, 43, 44. ZPDS člen 6. ZPN člen 7.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pripadajoče zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - atrij kot posebni skupni del - obseg pripadajočega zemljišča - kriteriji za določitev - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - pravica uporabe - izvenknjižna etažna lastnina - prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču - ugovor javnega dobra
Nobenega dvoma ni, da atrijev ni mogoče šteti za del stanovanja, je pa po presoji pritožbenega sodišča podana podlaga, da se atrije v konkretnem primeru lahko šteje kot poseben skupni del. ZVEtL-1 v 43. členu med drugim določa, da pripadajoče zemljišče predstavlja tudi zemljišče pod atriji. V postopku, ki ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine, velja enaka domneva, vendar le v primeru, če sodišče v postopku zagotovi evidentiranje katastrskih sprememb na način, da atrij postane sestavni del površine posameznega dela stavbe (peti odstavek 23. člena ZVEtL-1). V tem primeru bi morala biti površina pod atrijem opredeljena kot zemljišče pod stavbo, saj bi se tak del stavbe neposredno dotikal zemeljske površine. Vendar pa stavba kot taka (glede na podatke spisa) na to zemljišče ne sega in bi bil zato tak katastrski vpis v nasprotju s 24. členom ZVEtL-1. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi bilo v tem postopku nesmotrno in nepotrebno posegati v katastrsko vpisano stavbo, je pa bolj pravilno, da se atriji določijo kot posebni skupni deli, ki služijo zgolj posameznim stanovanjem v pritličju stavbe in ne tako kot je odločilo sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
V konkretnem primeru gre za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne za odpoved večjemu številu delavcev, tako da tožena stranka ni bila dolžna konkretneje opredeliti kriterijev za izbiro presežnega delavca, pač pa se je po svoji presoji odločila za odpoved tožnici, pri čemer ni ovire, da se delodajalec odloči za delavca, ki je "najmanj zainteresiran" za delo. Sodišče je bilo dolžno preverjati le, ali je bila tožnica diskriminirana, kar je tudi pravilno ugotovilo, da ni bila.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost vloge - prepozen predlog - predlog za obročno plačilo globe
Storilec v svoji vlogi, ki jo je poslal organu, pristojnemu za davčno izvršbo po elektronski pošti 21. 11. 2020, prosil, da se mu omogoči družbeno koristno delo, če pa to ni mogoče, pa obročno odplačevanje globe za dobo 1 leta. Organ, pristojen za davčno izterjavo je to vlogo pravilno odstopil sodišču zaradi odločanja o predlogu za nadomestitev globe, saj je za odločanje o tem predlogu pristojno sodišče. Slednje pa je postopalo v celoti pravilno, ko je odločalo le o tistem delu vloge, v katerem storilec predlaga nadomestitev globe.
odmera preživnine - določitev stikov - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka
Pri odmeri preživnine je sodišče upoštevalo korist mladoletne hčerke, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njenega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Vsa pravno relevantna dejstva, ki se tičejo otrokovih potreb ter pridobitnih zmožnosti obeh staršev, je zanesljivo ugotovilo in tudi ustrezno porazdelilo preživninsko obveznost med oba starša.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče sankcije ne odmerja, temveč zgolj izreče posledico ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Zato pritožbeno sodišče ne glede na resničnost teh navedb na njihovi podlagi ne more spremeniti izpodbijane odločitve, saj za to nima zakonske podlage.
Ker glede na zgoraj pojasnjeno sodišče torej ne ugotavlja oz. presoja, ali je prekršek, ki ga je storilec storil v preizkusni dobi, mogoče šteti za hujši prekršek na podlagi okoliščin konkretnega primera, se sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno opredeljevati in posebej razlagati, zakaj šteje, da storilčevo ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake za izdajo izpodbijanega sklepa.