prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti
Če obstajajo enake okoliščine, ki utemeljujejo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti pri vseh okrajnih sodiščih na območju višjega sodišča, prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče na območju tega višjega sodišča ni upravičen oziroma utemeljen.
Napačna navedba v obrazložitvi sodbe, da je sodišče med drugim zaslišalo tudi „sedmo tožnico“, ne predstavlja procesne kršitve, ki bi lahko kvarno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Gre za očitno pisno pomoto, saj na strani tožeče stranke sedme tožnice ni, pač pa je sedmi tožnik. Za odpravo takšnih nebistvenih pisnih pomot je zakonodajalec v 328. členu ZPP predvidel možnost izdaje popravnega sklepa.
S tem ko pa je bil okrožni sodnik izločen od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi ter je bila zadeva dodeljena novi sodnici, pa se je procesna situacija, kot je bila predvidena v sklepu z dne 4. 12. 2019, bistveno spremenila. Ne glede na napotilo v navedenem sklepu bi namreč morala nova sodnica v skladu z drugim odstavkom 450.č člena ZKP in načelom neposrednosti ponovno samostojno presoditi, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoj za sprejem sporazuma o priznanju krivde in zato ni dovolj, da je zgolj prebrala sklep prejšnjega (izločenega) sodnika o sprejemu sporazuma o priznanju krivde. Iz tega razloga imajo zagovorniki prav, da bi moral v obravnavani zadevi biti ponovno opravljen predobravnavni narok in ker tega ni storila, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - umik predloga za začetek stečajnega postopka - pravočasnost umika
Res je stečajni postopek, tudi postopek osebnega stečaja, generalna izvršba. Vendar pa je njegov namen drugačen, kot pa je namen izvršilnega postopka. Stečajni postopek se namreč ne vodi le v korist upnika – predlagatelja postopka, temveč v korist vseh upnikov. Ravno zato je, drugače kot v izvršilnem postopku, ko si lahko predlagatelj postopka vsak čas premisli in predlog umakne, določeno, do kdaj je v stečajnem postopku mogoče umakniti predlog. Do izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja gre za razmerje med predlagateljem postopka in dolžnikom, v trenutku izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka pa v to razmerje vstopijo vsi dolžnikovi upniki, ki lahko uveljavijo poplačilo svojih terjatev v tem postopku. Z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka se predhodni postopek konča in se začne glavni postopek zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). To je torej tisti trenutek, ki je v pravdnem postopku ekvivalenten končanju glavne obravnave iz drugega odstavka 188. člena ZPP, ko je tožbo še mogoče umakniti.
Vsak stečajni postopek prizadene ustavne pravice stečajnega dolžnika, vendar pa te kršitve dolžnik lahko uveljavlja le s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, kasneje pa ne več.
Pravica tožeče stranke, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, ne pomeni, da mora sodišče njenim navedbam tudi slediti, niti se sodišče ni dolžno opredeliti do vseh navedb pravdnih strank, temveč le do odločilnih navedb, odgovor na strankine navedbe pa lahko izhaja tudi iz konteksta celotne obrazložitve. Do odločilnih navedb tožeče stranke pa se je sodišče prve stopnje opredelilo.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZPP člen 14, 206, 206/2.
vezanost civilnega sodišča na obsodilno sodbo kazenskega sodišča - kazenski postopek - vložitev izrednega pravnega sredstva - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka
Res je, da je pravdno sodišče v skladu s 14. členom ZPP, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, vendar odločitev o predmetnem tožbenem zahtevku ni odvisna od tega ali je bilo storjeno kaznivo dejanje.
ZJU člen 54, 54/1, 68, 68/1, 68/1-2, 68/3.. ZZZ-1 člen 34, 34/1.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje delavca - transformacija pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka ni dokazala obstoja razloga, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev tretje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 27. 8. 2018, in sicer nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke D.D.
ZVEtL-1 člen 3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZPP člen 158.
nepravdni postopek - zavrnitev predloga za povračilo stroškov - postopek po ZVEtL - namen ZVEtL - ureditev razmerja - interes strank za ureditev razmerja - uvedba postopka v interesu vseh udeležencev - javni interes - umik predloga v nepravdnem postopku
Postopek je bil izveden tudi v interesu udeleženke (občine), saj je šlo za ureditev pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. V postopkih, ki se vodijo po ZVEtL-1, je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo prvega odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo petega odstavka 35. člena ZNP. Zgolj dejstvo, da je bil predlog umaknjen, še ne upravičuje uporabe določbe petega odstavka 35. člena ZNP.
Nepravdni postopek je specifičen, kar še posebej velja za postopke, ki se vodijo po ZVEtL-1, katerih namen je ureditev določenega razmerja, ki je v interesu vseh udeležencev postopka, posebej pa je poudarjen tudi javni interes, v primerjavi z drugimi nepravdnimi postopki ali s pravdnim postopkom, kjer se zasleduje večinoma le zasebnopravni interes pravdnih strank.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče sankcije ne odmerja, temveč zgolj izreče posledico ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Zato pritožbeno sodišče ne glede na resničnost teh navedb na njihovi podlagi ne more spremeniti izpodbijane odločitve, saj za to nima zakonske podlage.
Glede na to, da je odpadla pravna podlaga (pravnomočna sodna odločba) za vsa izplačila na podlagi sodbe sodišča I Pd 1276/2014 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 594/2015 je bila toženka s plačilom neupravičeno obogatena, pri čemer prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
tožba za izpraznitev nepremičnine - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica na nepremičnini - uporaba tuje nepremičnine - klet - ugovor zoper vrnitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - nedobrovernost - lastniška posest - najemna pogodba
Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da spada klet št. 01 k stanovanju v lasti tožeče stranke, in da jo je uporabljala najemnica stanovanja, ne morejo biti izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, na katerega se sklicuje tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00044614
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 255, 256. ZZZDR člen 58, 58/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - objektivni in subjektivni pogoji - oškodovanje upnika - sklenjena sodna poravnava - dogovor o skupni gradnji - realizacija dogovora - nedokončan objekt - darilna pogodba - nagib za darilo - kavza pogodbe - zahtevek za vrnitev darila - razveza darilne pogodbe - skupno premoženje zakoncev - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - predhodno vprašanje - trajanje življenjske skupnosti - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - namen škodovanja drugemu - zloraba pravice do sodnega varstva
Za presojo, ali gre za dogovor o skupni gradnji hiše, je treba ugotoviti, ali je bila gradnja realizirana, pri čemer ne drži, da je to lahko le dokončana gradnja. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da nedokončana gradnja še ne zadostuje za neveljavnost dogovora o skupni gradnji. Navedeno še posebej velja v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je bila hiša zgrajena do tretje gradbene faze, torej je do realizacije skupne gradnje prišlo, tožnica pa se je takoj po sklenitvi dogovora v zemljiški knjigi vknjižila kot solastnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043538
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 73, 75, 85, 99. OZ člen 133.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ne more preizkusiti - ogled - negatorna tožba (opustitvena tožba) - prepoved medsebojnega vznemirjanja - prepovedane imisije - prepoved poglabljanja nepremičnine - zahteva na odstranitev škodne nevarnosti - oporni zid - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek
Ker je sodišče ogled opravilo ter na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja odločilo, fotografij pa v sodni spis ni vložilo, pritožbeno sodišče nima na razpolago dokaznega gradiva v obsegu, kot ga je imelo sodišče prve stopnje, zato sodbe ne more preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tega pritožbeno sodišče ne more sanirati niti če bi samo opravilo ogled, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo na podlagi dejanskega stanja ob zaključku glavne obravnave, na današnji dan pa je lahko dejansko stanje spremenjeno.
Za obravnavano zadevo (zgolj) dejstvo gradnje in stanje zidu ne more biti odločilno, ampak mora sodišče prve stopnje ugotoviti, ali prihaja do prepovedanih imisij s strani nepremičnine tožencev na tožničino nepremičnino ter ali nepremičnina tožencev (brežina) predstavlja za tožničino nepremičnino vir nevarnosti, saj ima v tem primeru tožnica ob zgoraj navedenih določilih pravico od tožencev zahtevati, da se prepovedane imisije in vir nevarnosti odpravijo.
Način odstranitve prepovedanih imisij in vira nevarnosti je treba prepustiti stranki. Ker tožnica zahteva odstranitev dela brežine, bi morala količino prostorsko opredeliti (dolžina, višina in globina). Iz zahtevka pa ni jasno razvidno ali zahteva odstranitev oziroma odkop zemlje dva metra v globino.
preživninska obveznost staršev - določitev višine preživnine - sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - posebej kvalificirane okoliščine - preživninske potrebe upravičenca - povečane potrebe upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - pridobitna sposobnost - izdatki zaradi preživljanja
Pridobitna sposobnost predlagateljice se ni bistveno spremenila. Predlagateljici so se v primerjavi z obdobjem ob prvi določitvi preživnine stanovanjski oziroma bivanjski stroški zvišali, saj je predlagateljica prodala lastniško stanovanje, tako da sedaj stroški najema stanovanja po odšteti subvenciji znašajo 81,57 EUR. Vendar pa je potrebno upoštevati, da je predlagateljica v najem vzela stanovanje, ki presega standarde glede neprofitnih stanovanj, saj Pravilnik določa kot površinski normativ za enočlansko gospodinjstvo stanovanje površine od 20 do 30 m2, iz najemne pogodbe pa izhaja, da ima predlagateljica v najemu stanovanje velikosti 56,76 m2. Predlagateljica tudi ni več preživninska zavezanka za plačilo preživnine za sina, ki je bila ob določitvi preživnine določena na znesek 115 EUR mesečno.
Srž spora ni bila v tem, da D. ne bi izvedlo del, ki so predmet njegovega računa z dne 13. 3. 2012, ampak je v tem, da so bila izvedena dela v računu razbita na preštevilne postavke, kar je vodilo do previsokih cen, poleg tega pa je D. izvedlo tudi posamezna dela, ki niso bila potrebna oziroma so predstavljala nadgradnjo (boljšo izvedbo) glede na osnovni projekt dogovorjenih del.
Tožnica utemeljeno graja odločitev prvega sodišča, da ni upravičena do povračila škode iz naslova potnih stroškov za prihod iz Švice v Slovenijo 3. 11. 2009 in 4. 5. 2011. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je bil glavni oziroma odločilni razlog za tožničin prihod v Slovenijo tudi v teh terminih urejanje zadev v zvezi z odpravo napake na delih, ki jih je izvedla toženka.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - začasna odredba ex offo - otrokovi stiki - denarna kazen - preprečevanje stikov
Starša si morata prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s starši. Tako mora starš, ki izvaja stike, pri tem izvajati skrb in odgovornost do otroka in mu nuditi primerno vzgojno vodstvo in vzpodbudo pri razvoju (7. člen DZ). Ravnanje v korist otroka pa vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka (drugi odstavek 141. člena DZ).
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravno relevantna dejstva
Zadržana oseba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje z zanikanjem ugotovljenih dejstev v izpodbijanem sklepu, razen ugotovitev o duševni motnji zadržane osebe in potrebnem zdravljenju.
Glede na ugotovljena dejstva, ki izhajajo na podlagi pravilne dokazne ocene izvednenih dokazov in so pravno odločilna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr, to je, da zadržana oseba ogroža svoje življenje in življenje drugih (svojcev) in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi, ogrožanje pa je posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje zdravje, teh vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z zdravljenjem v PB izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo, temveč je potrebno zdravljenje v PB v oddelku pod posebnim nadzorom in to v trajanju dva meseca od sprejema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043481
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 346, 346/1. ZS člen 83, 83/3-5.
osebna vročitev - roki in naroki - fikcija osebne vročitve - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - nujna zadeva - postopek za izdajo začasne odredbe - epidemija
Vrhovno sodišče RS je na občni seji dne 14. 1. 2015 zaradi poenotenja sodne prakse sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da fikcija vročitve nastopi s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Gre za nujno zadevo po 5. točki tretjega dostavka 83. člena ZS, v katerih pritožbeni roki tečejo ne glede na razglašeno epidemijo.
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Da se tožba lahko obravnava v pravdnem postopku, pa mora obsegati obvezne sestavine, ki jih predlog za izvršbo nima.
Sodišče prve stopnje je vlogo (dopolnitev tožbe) napačno, v nasprotju z določbo petega odstavka 204. člena Sodnega reda, vpisalo kot novo tožbo (v novi pravdi). To ne more iti na škodo stranke, ki je svojo obveznost (dopolnitev tožbe v prvi pravdi) pravočasno izpolnila.
varovani oddelek - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna bolezen - odvisnost od alkohola
Izpolnjene so vse zahteve za sprejem v varovani oddelek. Nasprotni udeleženec predvsem v zadnjem obdobju huje ogroža svoje zdravje in življenje (tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju), takšnega ravnanja ni sposoben obvladati in se mu upreti. Nasprotnemu udeležencu brez nadzora v varovanem oddelku ne morejo preprečiti nekontrolirane konzumacije alkohola v obliki razkužila, s tem pa tudi ne hude zdravstvene škode v obliki telesnih posledic ter aktivnejšega izražanja psihopatologije duševne bolezni.