Srž spora ni bila v tem, da D. ne bi izvedlo del, ki so predmet njegovega računa z dne 13. 3. 2012, ampak je v tem, da so bila izvedena dela v računu razbita na preštevilne postavke, kar je vodilo do previsokih cen, poleg tega pa je D. izvedlo tudi posamezna dela, ki niso bila potrebna oziroma so predstavljala nadgradnjo (boljšo izvedbo) glede na osnovni projekt dogovorjenih del.
Tožnica utemeljeno graja odločitev prvega sodišča, da ni upravičena do povračila škode iz naslova potnih stroškov za prihod iz Švice v Slovenijo 3. 11. 2009 in 4. 5. 2011. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je bil glavni oziroma odločilni razlog za tožničin prihod v Slovenijo tudi v teh terminih urejanje zadev v zvezi z odpravo napake na delih, ki jih je izvedla toženka.
Izrek sklepa ne sme puščati nikakršnega dvoma o tem, kakšna prepoved ali obveza je tožencu naložena, oziroma pred katerimi in kakšnimi motilnimi ravnanji je posest tožnice v bodoče na podlagi sklepa o motenju posesti pravno varovana.
Ker iz prepovednega dela tožbenega zahtevka ne izhaja, za kakšno posestno varstvo v bodoče se tožnica zavzema, je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen in s tem ugodilni del izreka sklepa nedoločen in neizvršljiv.