CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045064
ZS člen 83, 83/3, 83a. ZZUSUDJZ člen 1. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (13.11.2020) točka 2, 2/6.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - procesni rok - rok za plačilo sodne takse - prepozno doplačilo sodne takse
Določba 83.a člena Zakona o sodiščih pristojnosti glede odločanja o teku procesnih rokov ob izrednih dogodkih v celoti podeljuje predsedniku Vrhovnega sodišča RS.
Postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja spadajo med nujne zadeve. To pa pomeni, da so na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih procesni roki tekli, zaradi česar je pritožbeno stališče, da rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred iztekom izrednih razmer, napačno. Da gre v primeru roka za plačilo sodne takse za procesni in ne materialni rok, ne more biti nobenega dvoma.
Rok za plačilo sodne takse tudi sicer ne spada med roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, za katere je Vlada RS sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, po katerem ti roki od 20.11.2020 ne tečejo. Plačilo sodne takse v sodnem postopku namreč ni pravica, temveč obveznost stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045307
DZ člen 161. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 350/2.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - korist otoka - ogroženost otroka - varstvo in vzgoja otroka - spremenjene okoliščine - sprememba stikov - osebni stiki z otrokom - stiki pod nadzorom - nasprotni udeleženci - dejansko stanje - nasilje v družini - prepoved približevanja
Pritožbeno sodišče je povzelo dosedanji tek postopka tudi iz razloga, da bi na ta način ponazorilo dinamiko spremenjenih stikov nasprotnega udeleženca z otrokom glede na spremenjene okoliščine, kar dodatno potrjuje, da zaradi določenega obsega stikov, ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil otrok ogrožen.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - refundacija nadomestila plače - čakanje na delo - nastop zavarovalnega primera
Nastop zavarovalnega primera - bolniškega staleža spremeni razlog delavčeve odsotnosti. Delavka tožene stranke zaradi bolezni tako začasno ni več mogla opravljati obveznosti iz delovnega razmerja, ki ji jih je odredil delodajalec (čakati na delo in biti pripravljena vrniti se na delo po pozivu). Okoliščina, na katero se sklicuje tožeča stranka, tj., da bi morala tožena stranka za spremembo razloga delavkine odsotnosti delavki osebno vročiti poziv na delo, tudi po presoji višjega sodišča ne vpliva na pravilnost presoje sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00044606
ZIZ člen 15, 239, 270, 270/1, 270/2, 271, 271/1, 271/1-2. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 365, 365-2. OZ člen 96, 103, 104, 105, 106.
postopek zavarovanja denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja upnikove terjatve - dokazni standard verjetnosti - zahtevek za vračilo prejete kupnine - izročitev denarja - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - sklep o zavrnitvi ugovora - nestrinjanje z dokazno oceno - dokazna ocena verodostojnosti prič - stroški postopka zavarovanja - končna odločba
Za subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve. O tem se je sodišče v konkretnem primeru lahko prepričalo na podlagi SMS korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da je toženec tožniku sam potrdil, da je prejeti denar že porabil oziroma ga nima več. Ker ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima kakšno drugo vrednejše premoženje, za obravnavane gozdne parcele pa je grozil, da jih bo prodal drugim, je ugotovljena brezposelnost toženca le še dodatna okoliščina, ki ob konkretno izkazanem razpolaganju s premoženjem dodatno potrjuje pravilnost presoje o izkazani subjektivni nevarnosti na strani toženca.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 50, 121, 121/3, 152, 152/1, 221b, 221b/2, 236. ZPP člen 142. ZZUSUDJZ člen 2, 3a. ZIUPOPDVE člen 56, 57. URS člen 33, 125.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - dejanski prejem sodnega pisanja - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - insolventnost dolžnika
Nasprotno s pritožbenimi navedbami ni pomembno, kdaj je bilo dolžniku pisanje puščeno v hišnem predalčniku, temveč je pomembno, kdaj je potekel rok za prevzem pisanja, na kar je bil opozorjen že v obvestilu o dne 18. 12. 2020 prejetem pisanju, rok za izpolnitev obveznosti pa začne teči že naslednji dan po poteku tega roka.
V drugem valu epidemije, ko so potekli roki za izjavo dolžnika v obravnavani zadevi, tak začasen ukrep ni bil ponovno sprejet. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi upoštevalo to določilo.
Čeprav je bil prvi val epidemije blažji, pa je bil tudi nenaden, za večino nepričakovan in se stranke insolvenčnih postopkov nanj niso mogle pripraviti oziroma se mu v tistem času prilagoditi. Drugi val epidemije pa je bil napovedan in se je začel že jeseni 2020. To je strankam teh postopkov omogočilo prilagoditev, tudi prilagoditev poslovanja in seveda tudi prevzemanja poštnih pošiljk. Položaj je tako zdaj v drugem valu epidemije bistveno drugačen, zato je logično, da zakonodajalec ni sprejel enakega ukrepa kot v prvem valu epidemije.
Izrecno je poudarjeno načelo hitrosti postopka, ki mu služi tudi tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP, kar je tudi logično, saj bi bilo v nasprotnem primeru nedopustno poseženo v ustavno pravico upnika do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, katere del je tudi pravica do poplačila upnikove terjatve, s plačilom katere dolžnik zamuja že več kot dva meseca in je povrhu še insolventen; tudi za uresničitev te ustavne pravice je zakonodajalec sprejel tako določilo v ZFPPIPP.
Od povprečno skrbnega gospodarstvenika, zakonitega zastopnika gospodarske družbe, ki je tudi njen edini družbenik, bi se pričakovalo, da bo redno preverjal hišni predalčnik pravne osebe, tudi preko druge osebe, če sam ni mogel tega storiti, pri čemer mu je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku že 18. 12. 2020, ko (vse do 4.1.2021) pritožba ne navaja nobenih razlogov, zakaj pisanja ni prevzel. Najmanj nenavadno pa je tudi, da cel mesec ne bi niti enkrat pobral pošte iz hišnega predalčnika gospodarske družbe.
Z določbama 56. in 57. člena ZIUPOPDVE je tako le upravi družbe podaljšano obdobje, ko lahko ukrepa (če ne ravna v skladu s določili o finančnem poslovanjem družb in svojimi obveznosti v zvezi z insolventnostjo družbe, uprava sicer odškodninsko odgovarja), podaljšano pa je tudi obdobje odložitve odločanja po pravočasnem predlogu dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pa v obravnavanem primeru ni relevantno, saj s tem pritožba skuša le opravičiti prepozno vložitev predloga za odložitev odločanja. Takega ravnanja pa ZIUPOPDVE ne dopušča.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave je v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP taksativno našteto, katera določila, ki sicer veljajo za postopke prisilne poravnave (t.i. redne prisilne poravnave), veljajo tudi za postopek poenostavljene prisilne poravnave. In med njimi ni 152. člena ZFPPIPP, zato se ta ne uporablja. Za uporabo 152. člena ZFPPIPP tudi ni nobenega razloga. Le pravočasen predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka lahko dolžniku omogoči prekinitev stečajnega postopka, to odložitev pa lahko dolžnik opraviči tudi s postopkom poenostavljene prisilne poravnave, s katerim poskuša odpraviti insolventnost.
Odprava insolventnosti se lahko dokaže le s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (peti odstavek 14. člena ZFPPIPP), ne zgolj z vložitvijo predloga.
Pasivna legitimacija tožene stranke v obravnavani zadevi izhaja iz s povzročiteljem škode sklenjene zavarovalne pogodbe (v skladu s 15. členom ZOZP), ta pa izvira iz obdobja (31. 12. 2011) pred sprejemom novele ZPIZ-2B. Takrat, ko je tožena stranka jamčila po pogodbi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti v času škodnega dogodka (leta 2013), kasnejša ureditev iz novele ZPIZ-2B (začela veljati 1. 1. 2016) še ni veljala. Več let po sklenjeni zavarovalni pogodbi spremenjen obseg potencialne obveznosti odgovornostne zavarovalnice (na podlagi spremenjene zakonodaje) predstavlja vidik, ki ga stranki zavarovalne pogodbe ob njenem sklepanju nista mogli predvideti. Jamstvo za nepredvidljive obveznosti po zavarovalni pogodbi tožene stranke tako že po temelju ni podano, zato ni bistveno, kdaj je tožeča stranka zavarovancu z odločbo priznala nadomestilo za invalidnost.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00045623
URS člen 26.. ZDSS-1 člen 70.. ZIZ člen 270, 272.
začasna nezmožnost za delo - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode
Ker v obravnavanem primeru z razpoložljivo medicinsko listinsko dokumentacijo ni izkazane nevarnosti nenadomestljive škode v smislu, da tožnik ne bi bil zmožen opravljati dela v polovičnem delovnem času v skladu s preostalo delazmožnostjo, je predlagani ukrep zavarovanja stroškovno zakonito zavrnjen.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZS člen 83, 83/4. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2, 2/6.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje teka roka
Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se petnajstdnevni rok iztekel v ponedeljek 16. 11. 2020. Na ta dan pa je že začela veljati Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Ta pa je v šestem odstavku 2. točke med drugim določala, da procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo in da procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se rok za plačilo sodne takse tako moral izteči šele 1. 2. 2021.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvajanje dokazov - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljene sodne izvedenke medicinske stroke) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo (konkretizirano) izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede pritožnika izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršljiva sodna poravnava - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - naknadna odprava izvršilnega naslova - dejansko stanje v času izdaje odločbe - učinkovanje začasne odredbe - izvršilni stroški dolžnika - stroški ugovornega postopka
Pri odločanju o ugovoru je treba upoštevati okoliščino obstoja izvršilnega naslova ob času odločanja o ugovoru. Ugovor je namreč mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar mora sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru paziti po uradni dolžnosti.
Upnikov izvršilni naslov je začasno izgubil pravni učinek, saj ga je začasno nadomestila začasna odredba. Začasna odredba pa učinkuje še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi. S tem pa je odpadla tudi temeljna predpostavka obravnavane izvršbe.
začasna odredba - stiki - onemogočanje stikov z očetom - kršitev sodne poravnave - sklep o izreku denarne kazni - denarna kazen - zdravstvene težave - bolezen otroka
Iz mnenja CSD izhaja, da je otrok navezan na oba starša in se ob njima dobro počuti, pa vendar na podlagi sodne odločbe otrok večinoma časa preživi pri dolžnici, v sodni poravnavi pa je tudi posebej določeno, da dolžnica lahko zavrne stik, če je upnik pod vplivom alkohola, zato je še toliko bolj pričakovana in poudarjena njena dolžnost, da spoštuje in izvršuje začasno odredbo, ko gre za stike upnika z otrokom.
Presoja utemeljenosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je dolžnico denarno kaznovalo, je vezana predvsem na oceno njenih ravnanj ob izročitvi otroka upniku ob stikih 4. 7. 2020 in 5. 7. 2020. Zdravstvena dokumentacija potrjuje otrokove zdravstvene težave s spanjem in utrujenostjo, pa vendar pritožbeno sodišče sledi prepričljivim argumentom sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da dolžnica ni dokazala, da bi prav v nočeh pred (dvema zaporednima) stikoma, otrok imel zdravstvene težave, ki jih opisuje dolžnica, in zaradi katerih otroka ni mogla predati upniku ob dogovorjeni (oziroma sodno določeni) uri.
priporni razlog begosumnosti - tuj državljan - začasno prebivališče - navezne okoliščine - neogibnost pripora - sorazmernost
Obtoženec je državljan Kosova, kjer ima prijavljeno tudi stalno bivališče. Začasno bivališče naj bi imel prijavljeno nekje v bližini R.v Republiki Hrvaški, vendar podrobnejšega naslova ni vedel. Zagovornik v zvezi s tem v pritožbi navaja, da mu je bila na Hrvaškem izdana delovna viza, kakor tudi to, da ima v Republiki Sloveniji sorodnike (to naj bi bila neka D.B.), ki da lahko zagotovi, da obtoženec ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta obe te dve okoliščini premalo tehtno jamstvo, da bi obtoženec v primeru izpustitve na prostost v naši državi ostal in tako počakal na takšen ali drugačen izid kazenskega postopka.
Nenadzorovano prehajanja državnih meja namreč pomeni ogrozitveni faktor za pravni red vsake države, zlasti pa to velja za sedanje pogoje pandemije COVID- 19, ko pomeni izvrševanje kaznivih dejanj, povezanih z ilegalnim prehajanjem državnih meja tudi grožnjo za zdravje ljudi, zaradi česar se pripor izkaže tudi kot sorazmeren ukrep.
preklic darila - kasneje odpadel nagib - vračilo nepremičnine v naravi - adaptacija objekta - nova stvar - nastanek nove stvari - skupna gradnja - pravna narava sklenjene pogodbe - dogovor o skupni gradnji - investicijsko vlaganje - sprememba identitete nepremičnine - izvirna pridobitev lastninske pravice
Za opredelitev pravne narave pogodbe je odločilna njena vsebina, ne pa naslov pogodbe. Čeprav je v pogodbi navedeno, da darovalca darujeta in odstopata obdarjencema svojo polovico na nepremičninah, je iz nadaljnjih določil pogodbe nedvomno razvidno, da pogodbene stranke skupaj gradijo stanovanjsko hišo, ki je na dan sklenitve pogodbe pod streho (torej v tretji gradbeni fazi), da jo bodo skupaj dogradile in postale njeni solastniki ter se v hišo tudi skupaj vselile, kar je bilo v celoti realizirano.
Z dokončanjem stanovanjske hiše v času trajanja zakonske zveze prve tožnice in toženca je bila izdelana nova stvar, zato vračilo nepremičnine v naravi ni več mogoče. Pravni standard nove stvari je izpolnjen, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Če gre samo za obsežna prenovitvena dela (npr. za povečanje hiše, drugačno razporeditev prostorov ali izboljšanje bivalnih razmer, pri čemer hiša ohranja prvotni namen) ne gre za novo stvar. Če gre pa za spremembo namembnosti zgradbe (če npr. iz zemljišča z golimi zidovi nastane stanovanjska hiša, primerna za bivanje, in se torej spremeni njena namembnost/uporabnost) pa vsekakor gre za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/1, 453, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - grajanje napak opravljenega dela - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - rok za vložitev odgovora na tožbo - odločanje po sodniku posamezniku - kršitev pravice do izjave - obvestilo o opravljeni vročitvi - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - prepozna vloga - prepozno navajanje dejstev in dokazov - osebna vročitev
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, česar pa toženka v tem postopku ni storila.
spor majhne vrednosti - neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - nerelevantne pritožbene navedbe
Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če dolžnik takse ne plača v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Da navedeni zakonski pogoji ne bi bili izpolnjeni, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica ne zatrjuje. Predmet tega pritožbenega preizkusa pa je zgolj presoja pravilnosti umika pritožbe zaradi neplačila sodne takse.
Ker je bila pogodba o sklenitvi delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi) med pravdnima strankama sklenjena, ni materialno pravne podlage za uveljavljani povrnitveni zahtevek po določbi 4. točke pogodbe o sofinanciranju, ki povrnitev stroškov veže za primer, da ne pride do sklenitve delovnega razmerja med pogodbenima strankama, ne pa na nastop delovnega razmerja in z nastopom delovnega razmerja povezanim uresničevanjem pravic in obveznosti na podlagi opravljenega dela.
Pred sodiščem prve stopnje med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožnica ob približno 23.00 uri naredila obhod okoli stavbe, da preveri sum, ki ga je zaznala sodelavka, da se zunaj nekdo nahaja, kot tudi ni bilo sporno, da tožnica niti predhodno niti po obhodu ni obvestila varnostne službe ali dežurne ekipe oziroma dežurne medicinske sestre. Protokol upravljanje s tveganji - incidenti določa, da se o incidentu obvesti dežurnega zdravnika in dežurno medicinsko sestro, pri čemer je sodišče prve stopnje iz zapisnika o internem strokovnem nadzoru z dne 19. 8. 2019 ugotovilo še obstoj ustnih navodil, da se o zaznavi dogajanja izven stavbe obvesti varnostno službo in/ali dežurno medicinsko sestro. Tožnica tega ni storila, s čimer je protokol oziroma navodila toženke kršila, hkrati pa je, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, kršila predpise s področja varnosti in zdravja pri delu, konkretno 12. člen ZVZD-1 in temeljno obveznost delavca, ki je bila povzeta v njeni pogodbi o zaposlitvi, da bo vestno opravljala delo na delovnem mestu, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi, ki jo sicer določa prvi odstavek 33. člena ZDR-1.
Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je obstoj verjetnosti terjatve izkazan s stopnjo verjetnosti; da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 2. 2021 zaradi vsebinske neutemeljenosti nezakonita. Odpoved je toženka podala iz razloga, določenega v 2. alineji pravega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi naklepoma ali iz hude malomarnosti storjenih hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, in ne zaradi izostankov z dela v smislu razloga za odpoved, določenega v 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala ji je, da je zaradi malomarne najave odpovedi stanovanj za delavce v tujini povzročila škodo v višini 1.600,00 EUR, da se ni odzivala na klice in sporočila drugih delavcev ter da ni pošiljala vlog oziroma prijav za delavce in da je dne 15. 2. 2021 ob 8.00 uri brez pojasnila in opravičljivega razloga zapustila delovno mesto, pri čemer ni hotela predati gesel za dostop niti napisati dopisa glede delovnih viz. Ugotavljanje in presoja, ali je tožnica navedena ravnanja storila ter ali ta ravnanja predstavljajo hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, sta mogoča šele po kontradiktorno izvedenem dokaznem postopku, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - stiki otroka s sorodniki - postavitev izvedenca - verjetno izkazano nasilje - ničelna toleranca
Ker očitano nasilje otrokove babice in tete nad otrokom ni bilo verjetno izkazano, presega namen predmetnega postopka ugotavljanja otrokovih morebitnih vedenjskih ali vzgojnih težav oz. njihovih vzrokov s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.
gospodarski spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe po višini - pobotni ugovor - nasprotna tožba
Zmotno je stališče, da je tožba po višini nesklepčna takrat, kadar v trditveni podlagi ni pojasnjeno, zakaj tožeča stranka vtožuje nižji znesek, od tistega, ki je naveden v računu. Zmotno je torej stališče, da je za sklepčnost tožbe po višini treba utemeljiti tudi tiste zneske iz računa, katerih plačila tožnica ne vtožuje, na kar je smiselno opozorila pritožnica.