Povzetek instantno zbranih vaških govoric v spornem članku, ki prikazujejo popačeno sliko o "slabem jabolku" v vasi, ni ničesar prispeval k razpravi o motivih, povodu ali ozadju dejanja in s tem k razumevanju dogodka. Cilj takega navidezno informativnega novinarskega diskurza je s "pikantnimi" podrobnostmi pritegniti bralca oziroma kupca časopisa, zato ne more biti v javnem interesu.

Pri presoji prepoznavnosti osebe se ne uporablja merilo povprečnega razumnega bralca, temveč je odločilno, ali je bila oseba vsaj za del bralstva oziroma naslovnikov prepoznavna. Zadošča, če osebo prepozna določena skupina ljudi, ki je zaradi svojega posebnega védenja o osebi, o kateri se poroča, v položaju, ki ji omogoča prepoznavo.

Zahtevo po oblikovanju konkretnega prepovednega zahtevka je treba razlagati tako, da se ta nanaša na vsebino dejanja, ki ga je treba opustiti, in ne na konkretno formulacijo v posamičnem primeru. Zahtevek je lahko do določene mere pomensko odprt, saj bi sicer toženka svojo obveznost zlahka zaobšla tako, da bi isto sporočilo javnosti posredovala z uporabo drugih izrazov.

Čeprav je v petem odstavku 21.a člena ZIZ, enako kot sta stranki določili v pogodbi, predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, je namen tega določila, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo. To je logično, saj gre za vročanje izven sodnega postopka, pri katerem listina, notarski zapis, pridobi prav posebno značilnost, značilnost neposredne izvršljivosti.

Ni izključeno, da bi lahko upnik tudi z "navadno" (R) priporočeno pošiljko (ne le s priporočeno pošiljko s povratnico ali z osebno vročitvijo) dokazal vročitev ali vsaj to, da se je pošiljka skušala vročiti dolžniku. A dokaza o tem upnik v postopku (vsaj vse do drugega pritožbenega postopka) ni predložil. Predložil je zgolj izpisek iz sprejemne knjige pošte, ki dokazuje, da je pošiljko na pošti oddal z oznako "R" (navadno priporočeno). Izpisek pa ni vseboval sprejemnih številk, na podlagi katerih bi potencialno pošta lahko sledila pošiljki in pojasnila, kaj se je z le to zgodilo.

Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le,...če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Po stališču Vrhovnega sodišča je navedeno v obravnavani zadevi treba razlagati strogo. Prekluzija še vedno zagotavlja tudi koncentracijo sojenja na prvi stopnji. V obravnavani zadevi je imel upnik vse možnosti opraviti poizvedbe na pošti najkasneje, ko je prejel prvi sklep sodišča druge stopnje in se seznanil s stališčem sodišča. Prav tako bi se s presojo novih trditev in izvedbo predlaganih dokazov, predvsem z opravljanjem poizvedb na pošti, nedvomno zavlekel postopek.

Na obstoj izvršilnega naslova v ugovornem postopku pazi sodišče po uradni dolžnosti. S tem, ko je dolžnik zatrjeval, da do razdora pogodbe ni prišlo, saj obvestila ni prejel, je posledično ugovarjal tudi predčasni zapadlosti terjatve in njeni višini. Trditvena podlaga dolžnika, ki jo je podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zadostna.

Predlagateljica je bila s pritožbeno odločitvijo, temelječi na vsebinskih razlogih, prikrajšana za pravico do korektnega sodnega varstva, obenem pa je pritožbeno sodišče preseglo meje preizkusa sklepa prve stopnje, ki v izreku ni vseboval vsebinske odločitve o zahtevku. Onemogočeno ji je bilo, da bi lahko vsebinske razloge sodišča druge stopnje učinkovito izpodbijala s pritožbo oziroma se do njih vsebinsko opredelila ter ji je bila s tem onemogočena vsebinska presoja predloga v okviru zakonsko določenega dvostopenjskega postopka (tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic oz. pravice do izjave iz 22. člena URS).