Pri tožniku je od 17. 4. 2014 zaradi posledic bolezni podana telesna okvara v skupni višini 50 %, zato je zadevo potrebno presojati izključno po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2, po kateri lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov na podlagi Sporazum TO pravico do invalidnine ob uporabi določb ZPIZ-1 pridobijo le še, če so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšna ureditev ni protiustavna. Reforma sistemske ureditve v smeri zaostrovanja pogojev za upokojevanje in drugih posegih je bila nujna in pričakovana. Narekoval jo je javni interes in ustavno dopusten cilj. Ob takšnih stvarnih razlogih in izhodiščih zakonski ureditvi, ki za prehodno obdobje ohranja le še pravico do invalidnine za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ni mogoče očitati kršitve načela enakosti pred zakonom niti načela pravne države.
predmet dedovanja – pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – nevknjižena garaža – domneva lastninske pravice
Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da zapustnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine parc. št. 1 k. o. X in da nepremičnina z ID znakom 001 v (evidencah) ne obstaja, je pravilen zaključek, da zapustnik (še) ni lastnik garaže in zato pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.
ZPP člen 155, 155/1, 262, 262/1, 262/2, 286, 286/4.
laična pritožba – odgovor na pritožbo – stroški odvetnika – potrebnost stroškov – izostanek z naroka – zaslišanje stranke – prekluzija – pritožbene novote
Izrek o stroških tožeče stranke za odgovor na pritožbo temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka sama ugotavlja, da je vsebina pritožbe laična (ne temelji na poznavanju pravil pravdnega postopka), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški odvetnika za odgovor na pritožbo za odločitev o pritožbi niso bili potrebni.
Tožena stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se na vabilo na narok, na katerem je imel možnost izpovedati o zatrjevanem dogovoru, ni odzval, izostanka pa ni opravičil. Izvedbe dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more več doseči, ker sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo narok preložiti, saj zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, v pravdnem postopku nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084958
ZIZ člen 65, 65/3. SPZ člen 39.
nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – lastninska pravica na predmetu izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dejansko stanje
Zatrjevanega dejanskega lastništva, kot ga zatrjuje tožnica v pritožbi, naše pravo ne pozna in to ne pomeni, da je tožnica lastnica spornih nepremičnin. Lastninska pravica na nepremičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom, ki ga tožnica ne zatrjuje in dokazuje.
ZSVarPre člen 20, 49, 50, 51. ZUPJS člen 12. ZDoh-2 člen 38.
varstveni dodatek - lastni dohodek
Ker je tožnikov lastni dohodek, v katerega se upošteva tudi prejemek iz zbiranja odpadnega materiala (železa) iz zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, presegal znesek minimalnega dohodka za varstveni dodatek, ne izpolnjuje pogojev za priznanje varstvenega dodatka. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb in priznanje tega socialno varstvenega prejemka utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je ugovor pasivne legitimacije tožene stranke utemeljeno zavrnilo. Pravilno je presodilo, da je tožena stranka kot delodajalec dolžna poskrbeti za varno delovno okolje, ki bi preprečevalo nevarnost zdrsov in padcev na delovnem mestu tako, da bi mokre pohodne površine porodnega bloka, ki nastanejo zaradi čiščenja, sanirala ali jih primerno in jasno označila za nevarnost pred morebitnimi padci. Te odgovornosti, ki jo toženi stranki nalagajo navedeni predpisi, se tožena stranka ne more rešiti zgolj s tem, da je čiščenje pogodbeno prenesla na specializirani servis.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izvenzakonska skupnost – elementi zunajzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – notornost življenjske skupnosti – neobrazloženost sodbe – pomanjkanje razlogov o določilnih dejstvih
Tudi v razmeroma kratkotrajnih življenjskih skupnostih je za presojo njenih pravnih učinkov pomembna vsebina, kvaliteta in intenzivnost odnosov v njej.
Verjetno je sicer možno, da med partnerjema ni prav(n)e zunajzakonske skupnosti, čeprav imata dva skupna otroka (v našem primeru rojena leta 2007 in 2009). Vendar je takšna situacija življenjsko in izkustveno malo verjetna. Rojstvo dveh skupnih otrok, enega za drugim, pri čemer nihče od partnerjev ni v kakšni drugi skupnosti ali zakonski zvezi (ta pogoj je nesporno podan) je po presoji pritožbenega senata tako pomemben pokazatelj v korist obstoja zunajzakonske skupnosti (ne: „zgolj zabave“, kot to pojasni toženec), da terja drugačna ocena razmerja res podrobno, logično prepričljivo in življenjsko sprejemljivo obrazložitev, ki je izpodbijana sodba ne vsebuje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-4, 48/3.
nagrada izvedencu – študij spisa – izdelava izvedenskega mnenja – zahtevno izvedensko mnenje – manj zahteven pregled
Naloga izvedenke (da pojasni osebnostno strukturo toženca in njegovo duševno zdravje, v povezavi z njegovo sposobnostjo izvrševanja starševskih dolžnosti do mladoletne hčerke) že po naravi stvari same nasprotuje pritožbenemu stališču, da gre za manj zahtevno mnenje, saj gre za vprašanje odločanja o koristih otroka.
Ker so bile odločbe tožene stranke v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnine, izdane na podlagi ZUJF in ZOPRZUJF odpravljene, so se odpravile tudi vse pravne posledice, ki so iz njih nastale. Vzpostavilo se je pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljenih odločb. V veljavi je ostala pravnomočna odločba toženca o višini priznane pokojnine (brez znižanja) in se je tožnici pokojnina od 1. 6. 2012 dalje izplačevala v prenizkem znesku. Razlike do polne pokojnine je dobila izplačane kasneje, torej z zamudo in ji iz tega naslova gredo zakonske zamudne obresti.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti - zaprtje transakcijskega računa - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - izkaz verjetnosti subjektivne predpostavke - poseg v lastninsko pravico - omejitev razpolaganja - potreba po zavarovanju upnikovega interesa
Zaprtje transakcijskega računa v Republiki Sloveniji, preko katerega je tožena stranka poslovala, samo po sebi še ne zadošča za ugotovitev, da tožena stranka skriva svoje premoženje ali razpolaga z njim na način, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ker tožeča stranka razen dejstva, da ji tožena stranka terjatve ni plačala in da je zaprla svoj transakcijski račun, ni podala nobenih trditev o dolgovih tožene stranke in tudi ne o njenem premoženju oziroma skrivanju premoženja pred upniki v RS, verjetnosti obstoja nevarnosti, da bo zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali otežena, ni uspela izkazati.
Poseg v lastninsko pravico z omejitvijo razpolaganja sam po sebi ni nedopusten, vendar pa je za tovrstni poseg trditveno in dokazno breme v zvezi z dejstvom, da obstoji potreba po zavarovanju upnikovega interesa, da bo njegova terjatev poplačana s posegom v lastninsko pravico dolžnika, na strani upnika.
ureditev meje – kriteriji za ureditev meje v sodnem postopku
V primeru spornega prostora, katerega vrednost ne presega dvakratnika vrednosti za določitev spora majhne vrednosti, je posestno mejo po pravični oceni mogoče določiti šele potem, ko je ugotovljeno, da močnejša pravica nobenega od udeležencev ni dokazana in da zadnja mirna posest ni ugotovljiva.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti – izključna krajevna pristojnost – predhodni preizkus tožbe – ustalitev krajevne pristojnosti
Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je glede na določila 22. člena ZPP omejen. Nanaša se lahko le na izključno krajevno pristojnost in je časovno omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe.
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi 14. člena ZSKZ. Ker se je to zgodilo na podlagi zakona ob uveljavitvi (11. 3. 1993), je njena pravica močnejša kot je pravica tožene stranke, ki se je vpisala na podlagi 2. člena ZLNDL v letu 2008.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080220
OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 87, 87/1, 98, 108, 195, 318, 318-3, 339, 339/2, 339/2-7, 343, 343/3.
neupravičena pridobitev – solastnina – razmerja med solastniki – uporaba solastne stvari – konkretno in realno prikrajšanje – uporabnina – deljiva obveznost – večosebna deljiva obveznost – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – poziv na dopolnitev – pooblaščenec – navadno sosporništvo – pravni interes – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Ker se solidarna odgovornost pri večosebnih deljivih obveznostih načeloma ne domneva (razen pri gospodarskih pogodbah), je pravilna odločitev, da gre v obravnavanem primeru za deljivo obveznost tožencev.
Po ustaljeni sodni praksi mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Tako je, če tožnik trdi in dokaže, da je bil kot solastnik solastne stvari proti svoji volji izključen iz souporabe solastne stvari, da je svoje upravičenje skušal uresničiti in da mu je preostali solastnik to preprečil.
Tožnik bi pravico do družinske pokojnine ponovno pridobil le, če bi se izkazalo, da je že do dopolnitve 26 let starosti v letu 2007, ko je prenehal biti uživalec družinske pokojnine, pridobljene zaradi smrti očeta v letu 2006, bil popolnoma nezmožen za delo. To v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo prepričljivo izključeno. Glede na naravo bolezni, zgolj okoliščina, da je bila pri njem šele leta 2009 diagnosticirana paranoidna shizofrenija, da pred tem sploh ni bilo nobene diagnostične specialistične terapevtske obravnave niti zdravljenja, ne more biti zadosten strokovno medicinski razlog oceni, da pred prvim psihiatričnim pregledom ocene delazmožnosti ni mogoče podati. Ob pomanjkanju sleherne medicinske listinske dokumentacije je potrebno v okoliščinah konkretnega primera upoštevati tudi anamnestične in heteroanamnestične podatke in izvesti dokaz z zaslišanjem tožnika ter prič. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
izpodbijanje terjatve upnika – napotitev na pravdo
V skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sodišče tistega, ki izpodbija terjatev napoti naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev, sicer pa samo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju. Tožeča stranka ima tako na podlagi napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča v skladu z 201. členom ZIZ podlago za izpodbijanje terjatve tožene stranke do njenega dolžnika in sicer uveljavlja lahko zahtevek, da je terjatev brez pravnega učinka v njunem relativnem razmerju (260. člen OZ) in to samo toliko, kolikor to vpliva na njeno poplačilo. Zahtevki tožeče stranke, s katerimi ta uveljavlja ničnost in neveljavnost pravnih poslov ((posojilne pogodbe, sporazuma o zavarovanju, vknjižbe hipoteke na podlagi sporazuma in vknjižbe maksimalne hipoteke (točka 1 do 4 ter 6)) tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nimajo podlage v napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča in zanje tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa.
Pri tožnici popolna nezmožnost za delo ni podana. Za delo, na katerem je delala, to je na delu delavke, sicer ni več zmožna, s skrajšanim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, pa je še zmožna opravljati drugo delo, ki ga bo opravljala občasno sede, z dvigovanjem bremen do 5 kg, v normalno ogretih in suhih prostorih. Na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti ne izpolnjuje zahtevanega pogoja starosti 61 let iz 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.