STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084932
ZPP člen 8, 215, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. OZ člen 288.
spor majhne vrednosti – obratovalni stroški – stroški ogrevanja – pravica do izjave – delilnik – delno plačilo – vračunavanje obresti in stroškov – trditveno in dokazno breme – pritožbeni razlogi – kršitev metodološkega napotka – kršitev razpravnega načela – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da so bili v skladu z dogovorom etažni lastniki dolžni akontacije poravnavati mesečno, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka upravičena tudi do zamudnih obresti od zneskov neplačanih akontacij. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pri tem upoštevalo zakonske zamudne obresti, zato niso utemeljeni pritožbeni očitki, da izpodbijana sodba v tem delu ni ustrezno obrazložena.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti - predlog za izvedbo naroka
Takoj ko v sporu majhne vrednosti stranki (ali ena od strank) pravočasno predlaga izvedbo naroka, mora sodišče prve stopnje narok izvesti, čeprav bi šlo za procesno situacijo, ko bi o sporni zadevi bilo mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Sodišče prve stopnje bi moralo glede na jasen in konkreten predlog tožene stranke, da zahteva izvedbo naroka v sporni zadevi, narok razpisati in ga opraviti in šele po opravljenem naroku bi smelo izdati ustrezno sodno odločbo.
Pravilno je stališče sodbe, da je tožnik s tem, da je specificiral stroške, na katere se nanaša zahtevek, in hkrati navedel, da jih je razdelil v skladu z zakonom in Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb ter na podlagi prijave podatkov, ki sta mu jo poslala toženca, iz predloženih razdelilnikov pa je jasno razviden ključ delitve posameznega stroška, zadostil trditvenemu bremenu.
Ker v obravnavanem primeru kot upnik nastopa Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, ki je po samem zakonu oproščen plačila stroškov postopka, in ker ZPP in ZBPP ne urejata te situacije, je potrebno obravnavano prikrito pravno praznino zapolniti z ustrezno pravno razlago 38. člena ZIZ, ki ureja plačilo izvršilnih stroškov v izvršilnem postopku. Glede na navedeno je potrebno izhajati iz določbe četrtega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo. V primerih, ko se stroški izplačajo v breme proračuna, se ne izplačajo avtomatično vsi priglašeni stroški, temveč zgolj stroški, ki so ocenjeni kot potrebni za konkretno izvršbo.
ZD člen 212, 212/1, 213, 213/1. ZPP člen 360, 360/1.
napotitev dedičev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - dvig denarnih sredstev iz zapustnikovega računa pred in po njegovi smrti - manj verjetna pravica - vezanost stranke na vsebino napotitvenega sklepa
Sredstva, ki so bila z zapustnikovega računa dvignjena po njegovi smrti, so bila v trenutku smrti zapustnikova, saj so tvorila premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti. Obrazložitev sodišča, da je zato štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek (1,204.000,00 SIT oziroma 5.024,00 EUR) ne sodi v zapuščino, je v celoti pravilna. Dedinja M.K. bo morala v pravdnem postopku dokazati, da ta denarni znesek, ki je v trenutku zapustnikove smrti tvoril zapuščino, ni del zapuščine.
Stečajni postopek nad dolžnikom se je pričel po tem, ko je sodišče prve stopnje prvič izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo. To dejstvo zato govori le v prid ugotovitvi o neplačevitosti dolžnika in torej obstoja verjetnosti izpodbijane terjatve ne spremeni.
premik v cestnem prometu - dolžnostno ravnanje - zapovedni značaj prekrškovnih določb
Storiti premik varno pomeni, da ob tem ne pride do ogrožanja varnosti drugih udeležencev oziroma njihovega premoženja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je obdolženka trčila v nasproti parkirano vozilo oškodovanca. Prekrškovne določbe, ki posameznim udeležencem v cestnem prometu nalagajo določeno ravnanje, so namreč zapovednega značaja, ki za razliko od določb v kazenskem zakoniku pomenijo, da je prekršek storjen že takrat, ko zapovedna norma ni spoštovana ne glede na posledice. Za slednje pa gre v tem primeru, ko je obdolženka brez dvoma opravila premik na parkirnem prostoru na način opisan v izreku in kateremu, v nasprotju s pritožbo, ni oporekati glede konkretizacije, saj so dejanske okoliščine ustrezno subsumirane pod zapovedno pravno normo.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – res iudicata – pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi – spremenjene razmere
Pritožnik se ne sklicuje na nobenega od ugovornih razlogov, ko trdi, da sodne takse ni dolžan plačati, ker je brezposeln.
Pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi, ob dejstvu, da tožnik ne zatrjuje spremenjenih razmer, pa je ovira za ponovno odločanje o predlagani taksni oprostitvi.
Skladno z določili prvega odstavka 21. člena OZ je pogodba sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema, pri čemer je ponudba lahko sprejeta tudi konkludentno.
Izvršitev naročenih del šteje kot konkludentno sprejetje ponudbe, s čimer je med strankama sklenjena podjemna pogodba.
Predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi instituta neupravičene obogatitve so: obogatitev na strani tožene stranke oziroma prikrajšanje na strani tožeče stranke ter vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086204
KZ-1 člen 38, 45, 45/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč - koristoljubnost - stranska denarna kazen
Ker koristoljubnost pri nobenemu od obtožencev ni obrazložena, je zaradi izostanka razlogov o odločilnih dejstvih sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004573
ZP-1 člen 55, 55/4, 62, 62a.
zahteva za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah prekrška - prekluzija - odgovornost samostojnega podjetnika
Če storilec pred izdajo odločbe o prekršku pisne izjave ne poda (oziroma jo poda po preteku 5-dnevnega roka), pa se je sodišče ob odločanju o vloženi ZSV dolžno omejiti na preizkus kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (člen 62a ZP-1), kajti storilec zaradi prekluzije (določba drugega odstavka člena 55 ZP-1) novih dejstev in okoliščine več ne more uveljavljati, če teh dejstev in okoliščin ni navajal že v pisni izjavi, ki jo bodisi ni podal, oziroma jo je podal po preteku 5-dnevnega roka, oziroma če ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve posebne razdelitvene mase - obrazložitev obračuna stroškov - stroški upravljanja nepremičnin - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - omogočanje preizkusa utemeljenosti stroškov - elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase - obsežen stečajni postopek - temeljita priprava predlogov - obstoj splošne mase
Stroški, ki se plačujejo iz (v tem primeru posebne) stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, ki obremenjujejo (to) posebno stečajno maso.
V devetem odstavku 371. člena ZFPPIPP so določeni elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase, ki jih mora upravitelj upoštevati ne glede na to, kako obsežen in zapleten je posamezen stečajni postopek. Višje sodišče ocenjuje, da mora v večjih in bolj zapletenih stečajnih postopkih upravitelj še posebej temeljito pripraviti in obrazložiti svoje predloge, sodišče pa jih mora (zaradi obsežnosti in zapletenosti) pozorno preveriti. Poenostavitve, ki niso v skladu z določbami ZFPPIPP, niso dopustne.
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna masa obstaja ali ne, višina splošne stečajne mase pa je odločilnega pomena tudi pri odločanju o stroških v zvezi s končanjem stečajnega postopka.
nastop kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe - pritožba obtoženca
Pravico do pritožbe zoper sklep po sedmem odstavku 361. člena ZKP ima obtoženec tudi, če je bilo njegovi zahtevi ugodeno. V primeru, ko se namreč zoper sklep o ugoditvi zahtevi o oddaji obtoženca na predčasno prestajanje zaporne kazni pritoži obtoženec oziroma njegova zagovornica, gre šteti, da pritožba po vsebini pomeni umik obtoženčeve zahteve.
ZPP člen 153, 163, 249, 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 298, 298/4, 365, 365-1. ZD člen 163.
sklep o plačilu predujma – pritožba – dovoljenost pritožbe
Izpodbijana odločitev predstavlja sklep o plačilu predujma za stroške dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca in cenilca gradbene stroke. Zoper slednji sklep ni (posebne) pritožbe. Če je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je pritožba nedovoljena.
V tej fazi postopka ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je sporna izredna odpoved nezakonita, ker kršitve niso tako hude, da bi utemeljevale podajo izredne odpovedi v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ker terjatev ni verjetno izkazana, predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem je tožena stranka dolžna takoj pozvati tožečo stranko nazaj na delovno mesto in ji omogočiti opravljanje dela na istem delovnem mestu kot pred izredno odpovedjo, vse do razrešitve spora v predmetni zadevi, ni utemeljen.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče uporabiti določbo petega odstavka 35. člena ZNP, saj ZD vsebuje specialne določbe o stroških postopka.
Na občni seji dne 14. 1. 2015 je Vrhovno sodišče zaradi poenotenja sodne prakse sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
ZPP člen 254, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 442, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 639, 639/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o delu – odgovornost za napake – rok za odpravo napake – neizvedba naroka v novem sojenju – opredelitev do izvedenih dokazov – nedovoljen pritožbeni razlog – dokazna ocena – prekluzija – dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker se lahko v sporih majhne vrednosti dejstva navajajo in dokazi predlagajo samo v vlogah, ki jih izrecno našteva 452. člen ZPP, se dejstva in dokazi, ki bi jih stranke navajale izven omenjenih vlog ali na eventualnem ponovno izvedenem naroku, v nobenem primeru ne bi upoštevali (453. člen ZPP). Glede na navedeno očitana procesna kršitev ni podana.
Če ima izvršeno delo podjemnika napake, je (dodatna) predpostavka za uresničitev jamčevalnega zahtevka oziroma za uspešno uveljavljanje ugovora zoper zahtevek podjemnika za plačilo opravljenega posla tudi, da naročnik podjemniku omogoči odpravo napake in mu za odpravo določi primerni dodatni rok, česar v obravnavanem primeru tožena stranka ni storila. Glede na navedeno s svojim ugovorom nepravilne izpolnitve oziroma izpolnitve z napako ne more biti uspešna.
Sodišču prve stopnje ni treba dokazno oceniti vsak dokaz posebej, na podlagi četrtega odstavka 324. člena v zvezi s 442. členom ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo.