13. člen ZST-1 določa, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje za vse takse, za katere se rok za plačilo izteče na dan, ko je bil vložen predlog za oprostitev ali pozneje, v postopku, za katerega je bil takšen sklep izdan. To sicer ne pomeni, da tožena stranka tekom postopka nikakor ne more podati novega predloga za oprostitev. Pomeni pa, da lahko sodišče o njem vsebinsko odloča le, če stranka zatrjuje, da so se okoliščine, na podlagi katerih je bil prvotni sklep izdan, po njegovi pravnomočnosti (bistveno) spremenile.
oškodovanec kot tožilec - obtožnica brez preiskave - nepravilna sestava sodišča
Predsednica senata okrožnega sodišča nima zakonskega pooblastila za odločitev o vloženi obtožnici na način kot je bilo odločeno v konkretni zadevi, to je zavrženju obtožnice kot prepozne.
začasna odredba - zavarovanje odškodninske terjatve - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost - pogoji za začasno odredbo - standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - izgubljeni dobiček - zamuda z izvedbo pogodbenih del - trditveno in dokazno breme - dokazi in izvajanje dokazov - dokazni postopek v postopku zavarovanja - odločanje o utemeljenosti predloga za zavarovanje z začasno odredbo - hiter postopek - dokazna ocena
Ko sodišče odloča o terjatvi kot materialnem pogoju za zavarovanje začasne odredbe, odloča v okviru zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov. Postopek zavarovanja z začasno odredbo je hiter postopek, temu je prilagojen tudi dokazni postopek. O tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Sodišče prve stopnje je izvedlo predložene listinske dokaze, ki poleg pogodbene vsebine vsebujejo tudi pogajalski proces. Z njimi je ugotavljalo tako zatrjevano vsebino pogodbe (predvsem glede rokov in cene) kot tudi obstoj zatrjevane prisile. To pa je zadoščalo za odločanje o utemeljenosti predloga za zavarovanje z začasno odredbo. Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča s stopnjo verjetnosti, sodišče (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Zato praviloma ne izvaja vseh predlaganih dokazov, pač pa lahko na podlagi gradiva v spisu oceni, ali so navedbe, s katerimi tožnik utemeljuje izdajo začasne odredbe, izkazane s stopnjo verjetnosti.
mnenje ločitvenega upnika - nadomestni sklep - pravna narava premične stvari - sestavina nepremičnine - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - začetek prodaje - postopek ugotavljanja lastninske pravice - ovira za prodajo nepremičnine
Upravitelj je v predlogu za izdajo sklepa o prodaji premoženja z javno dražbo predlagal, da se dolžnikovo premoženje, to je obe nepremičnini, skupaj s tam navedenimi premičninami izvede kot celota. V zvezi s tako določenim predmetom prodaje je bil ločitveni upnik tudi pozvan k podajanju mnenja. Pritožniku je pritrditi, da je predmet prodaje po nadomestnem sklepu drugačen, saj ne vsebuje več premičnin, nerazjasnjeno pa je stanje glede generatorja, zato je sodišče prve stopnje storilo kršitev določb postopka, ki bi utegnila vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Še vedno ostaja odprto vprašanje pravne narave generatorja - ali je predmetni generator sestavina nepremičnine, na kateri ima pritožnik DUTB ločitveno pravico. Ker pa izločitveni upnik K. L. v tem postopku še vedno vztraja pri izločitveni pravici in postopek ugotavljanja lastninske pravice na tem generatorju še ni zaključen, je zaenkrat podana ovira za prodajo predmetne nepremičnine iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje o tem vprašanju v obeh izpodbijanih sklepih ni zavzelo stališča.
Tožnik s tožbo zahteva razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke ter priznanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Hkrati je vložil predlog za izdajo začasne odredbe za razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke ter, da sodišče odredi izvedbo ugotovitvenega postopka v zvezi s prijavo na Zavodu RS za zaposlovanje. Glede na izpodbijani odločbi, ko je tožena stranka z dokončno odločbo potrdila sklep Zavoda RS za zaposlovanje o zavrženju tožnikove zahteve za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, ko ne gre za meritorno odločitev in izvršljivo odločbo, pogoji za pozitivno odločitev o predlogu niso izpolnjeni. Ne samo, da ne gre za meritorno odločitev in izvršljivi odločbi, tudi predlog v predmetni zadevi že po vsebini ni takšen, da bi z njim bilo mogoče doseči namen začasnega zavarovanja. Odredba, s katero bi sodišče odredilo ugotovitveni postopek, dejansko predstavlja izvajanje dokazov in bi lahko bilo le stvar postopka v zvezi s sporom o glavni stvari, seveda, če bi postopek tekel v tej smeri in bi sodišče izvedbo teh dokazov štelo za pomembno za samo odločitev. Odredba, s katero naj bi sodišče le odredilo ugotovitveni postopek, pa po citiranem 270. oz. 272. členu ZIZ-a ni predmet zavarovanja, zaradi česar je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino utemeljeno zavrnilo.
Obsojenec se v vloženi pritožbi razlogov na katerih temelji prvostopenjska odločitev ne dotika. Pritožbeno ponavlja v predlogu navedene okoliščine iz katerih, da ni zmožen denarne kazni plačati v enkratnem znesku, kar pa je glede na to, da je njegov predlog prepozen, irelevantno.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085528
ZPP člen 453, 454, 454/2. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – sklepčnost tožbenega zahtevka – ključ delitve stroškov – solastniški delež – vpogled v zemljiško knjigo – prepozne pritožbene navedbe
Tožeča stranka je navedla katere stroške vtožuje, za katero obdobje oziroma njihovo zapadlost, in ključ delitve stroškov med etažne lastnike ter za svoje trditve predložila ustrezne dokaze (poleg Pogodbe o izvajanju storitev upravljanja poslovnega objekta, še vtoževane račune skupaj z računi dobaviteljev). Ključ delitve je utemeljevala s sklicevanjem na 115. člen SPZ, ki določa, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovimi solastniškimi deleži, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Po oceni pritožbenega sodišča je to v obravnavani zadevi zadostovalo za sklepčnost tožbenega zahtevka.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 50, 50/1, 50/1-1.
stroški izvedenca - vročanje stroškovnika v izjavo nasprotni stranki
Stroškovnika cenilke prvemu sodišču ni bilo treba pošiljati v izjavo nasprotnemu udeležencu glede na stališče, sprejeto v sodni praksi, da odločanje o stroških, kot stranski terjatvi, ni tako pomembno, da bi bilo potrebno nasprotni stranki dati možnost, da se o stroškovni zahtevi izjavi. Pritožniku procesne pravice niso bile kršene.
OZ člen 122, 122/1, 427, 427/1, 432. SPZ člen 115 – 118.
pogodba o oskrbi z zemeljskim plinom - končni odjemalci - etažni lastnik - pasivna legitimacija - najemnik - prevzem dolga - najemodajalec - pogodba med dolžnikom in prevzemnikom - prenos pogodbe - pogodba o prevzemu dolga - pristop k dolgu - razmerja med etažnimi lastniki
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Kot je že bilo pojasnjeno, je v obravnavanem primeru dobaviteljev dolžnik etažni lastnik poslovnega prostora. V postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, da je bil to toženkin najemodajalec. To namreč ni bilo niti zatrjevano (da je tožena stranka prevzela dolg lastnika, je prvič zatrjevano šele v pritožbenem postopku, tj. prepozno). Ker tudi ni bilo zatrjevano, da je toženkin najemodajalec na kakršnikoli drugi podlagi postal dolžnik za plačilo vtoževanih obratovalnih stroškov, s pogodbo med njim in toženo stranko - kot prevzemnikom - do prevzema dolga torej ni moglo priti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023099
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 24, 26. ZMZPP člen 52/3, 52/4, 53. ZPP člen 18.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tiha privolitev v pristojnost sodišča - Uredba (EU) št. 1215/2012
Ker gre v obravnavani zadevi za vprašanje mednarodne pristojnosti, obe stranki pa imata prebivališče v državi članici EU, je potrebno v predmetni zadevi uporabiti Uredbo, ki velja za postopke, ki so se pričeli pred 10. 1. 2015 in je nadomestila prej veljavno Uredbo Bruselj I.
- Tožba toženi stranki še ni bila vročena v odgovor. Slednja bi se namreč lahko spustila v pravdo, s tem pa izgubila pravico do nadaljnjih tovrstnih ugovorov. Uredba, ki jo je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti za presojo, namreč v 26. členu določa, da je poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te Uredbe, pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek.
- V obravnavani zadevi je tako potrebno pristojnost presojati na podlagi Uredbe, kjer je hierarhija pristojnosti jasno določena. Na prvem mestu je izključna pristojnost, ki v predmetni zadevi ni podana, takoj za njo pa je pristojnost na podlagi privolitve (oddelek 8 Preizkus pristojnosti in dopustnosti).
nadzorni svet – sklep o odpoklicu predsednika uprave – odpoklic iz utemeljenega razloga – utrjevanje jasnih razmerij med organi vodenja – načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovanja in nadzora - ničnost
ZGD-1 ne predpisuje formalnih zahtev glede strukture sklepa o odpoklicu. To pa pomeni, da izrek in obrazložitev sklepa nista nujna in predpisana sestavna dela sklepa o odpoklicu in da je treba sklep obravnavati kot celoto. Bistveno je, da je razlog iz sklepa razviden vsaj v tolikšni meri, da ga je mogoče vsebinsko preizkusiti.
Treba je izhajati iz namena določbe drugega odstavka 268. člena ZGD-1, to je utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe ter načela samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja in nadzora. Zato nadzorni svet ne more odpoklicati člana uprave, če za to ne obstaja utemeljen zakonski razlog. Ta razlog mora biti take narave, da nadaljevanje dela člana uprave do konca mandata za družbo ne bi bilo več razumno. Pri tem ne zadošča zgolj sklicevanje na obstoj takega razloga, temveč mora družba, če je to sporno, zatrjevati in dokazati obstoj posameznih dejstev, ki v kvalitativnem in kvantitativnem smislu utemeljujejo sklep, da član uprave ni sposoben voditi poslov.
Položaj t.i. sosporniškega intevenienta po 202. členu ZPP ima oseba, ki bi, če bi sama nastopala kot stranka v pravdi, bila enotni sospornik s stranko, ki se ji pridruži v pravdi.
Res ni nikjer predpisano, da je mogoče višino škode dokazati samo na točno določen način, vendar opisane okoliščine upravičujejo sum v resničnost trditev tožeče stranke o višini škode, zato dokazi, ki jih je predložila, ne zadoščajo, da bi se sodišče lahko prepričalo o višini škode. Dejstvo je, da iz razlogov na strani tožeče stranke ni bilo popisa prejetega blaga, zato inventura blaga, ki je ostalo v skladišču, ni zanesljiv dokaz o vrednosti ukradenega blaga, podobno velja za CMR, ki bi za prevoz iz Italije v Slovenijo nedvomno moral obstajati, pa ga tožeča stranka ni mogla predložiti. V predmetni zadevi je bila sporna višina škode, kar je bilo dokazno breme tožeče stranke. Stroški, ki jih je imela tožena stranka s preverjanjem upravičenosti do izplačila zavarovalnine pred pravdo, bi ji nastali tudi v primeru, da tožeča stranka tožbe ne bi vložila. Ob upoštevanju dokaznega bremena zato niso bili potrebni stroški tega postopka.
Določba 18. člena ZOZP je jasna, kot tudi njen namen, ki je preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine.
V predmetni zadevi gre za situacijo, ko dajatveni zahtevek še ni zapadel, o izdaji vmesne sodbe pa ni sporazuma med strankama, zato sodišče ne more izdati vmesne sodbe na podlagi določbe 315. člena ZPP. Prav tako ni izpolnjen noben od pogojev iz 205. člena ZPP za prekinitev postopka (čakanje na zapadlost terjatev ni razlog za prekinitev postopka).
odhod z otrokom v tujino brez soglasja drugega starša – stiki pod nadzorom drugega starša brez časovne omejitve – časovne meje pravnomočnosti – pritožbena obravnava
Časovno neomejena omejitev stikov tako, da se ti izvajajo pod nadzorom otrokovega očeta (tožnika) in CSD, ob ugotovitvi izvedenke, da sta oba od staršev enako primerna za vzgojo in varstvo dečka, zato ker je mati v preteklosti zanemarila otrokovo potrebo po očetu in otroka odpeljala v tujino, prestavlja kazen za to ravnanje. To pa ne more biti osnova za odločitev o stikih, ki naj spoštuje največjo korist otroka.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK0006898
ZGD-1 člen 50.
sodno imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo - zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku - pravni interes
Po določbi drugega odstavka 50. člena ZGD-1 lahko sodišče na predlog imenuje poslovodjo, če družba z omejeno odgovornostjo le-tega nima in sicer zaradi smrti, bolezni ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih. Iz določbe jasno izhaja, da ne zadošča zgolj dejstvo, da družba poslovodje nima, temveč mora biti podan še eden od taksativno naštetih pogojev. Namen zakonodajalca torej ni bil, da dopusti sodno intervencijo v vseh primerih, temveč le, kadar je to nujno potrebno. Pri odločitvi, ali gre za nujen primer, je treba izhajati iz pristojnosti in nalog poslovodje. Nujen primer nastane takrat, kadar družbi, njenim družbenikom in upnikom in drugim, ki imajo pravni interes, grozi neka konkretna nevarnost ali škoda, ker poslovodstvo družbe ne deluje. Ali gre za nujen primer, je torej potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru, trditveno (in nato dokazno) breme pa je na predlagatelju.
Ker tudi pravilno ugotovljeni dohodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, je utemeljen sklep, da zaradi plačila dolgovane sodne takse ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev za njihovo preživljanje, kar je po 11. členu ZST-1 pogoj za taksno oprostitev.