Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred okrožnim sodiščem pod opr. št. P1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah nasprotnega udeleženca. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.
neupravičeno zaplenjeno premoženje na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb - ločevanje med zahtevkom po ZIKS in zahtevkom po ZDen
Podlaga za vračanje premoženja je bodisi v določbah ZDen ali pa v razveljavitvi povojnih obsodilnih kazenskih sodb, na podlagi katerih je bila odrejena zaplemba premoženja. Vračanje premoženja na osnovi ZDen je praviloma rezervirano za upravne postopke, razen v primerih iz člena 5 ZDen. Nasprotno pa o vračanju neupravičeno zaplenjenega premoženja na podlagi krivičnih kazenskih povojnih obsodb odločajo sodišča. V danem primeru so trditve tožnikov o podlagi za vračanje v tem primeru res skope in celo nepopolne, vendar pa le ni mogoče prezreti, da so se v predlogu sklicevali tudi na podan predlog za vrnitev obravnavanih nepremičnin na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici z dne 11. 7. 1996, ki ga je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku tudi vpogledalo. Do tega dokaza se ni opredelilo, čeprav iz tega predloga izhaja, da se tožniki sklicujejo ravno na razveljavitev kazenske obsodilne sodbe, s katero je bila odrejena zaplemba premoženja. Na osnovi tega bi lahko sodišče prve stopnje sklepalo, da je podlaga za vrnitev premoženja bila v določbah ZIKS (tudi sicer bi v okviru materialnoprocesnega vodstva lahko tožnike v tej smeri pozvalo k dopolnitvi trditvenega gradiva, v kolikor bi to štelo za potrebno). Glede na specialne določbe člena 145.c ZIKS (ki imajo podlago v določbah novele tega zakona ZIKS-G) sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi smelo zaključiti, da pride v poštev v materialnopravnem oziru opiranje na člen 72 ZDen tudi v obravnavni smeri, torej pri obravnavanju odškodninskega zahtevka iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja z vrnjenimi nepremičninami. Zato pač sodišče prve stopnje tudi kot upoštevno časovno obdobje ne bi smelo uporabiti že obdobje od uveljavitve ZDen dalje pa do vrnitve premoženja, ampak šele od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja v obravnavanem primeru.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 118, 118-1, 121, 121/1, 402, 403. ZPP člen 87, 87/3.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti - zastopanje upravitelja - dolžnosti upravitelja - udeležba na naroku - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - pooblaščenci
S tem, ko je upravitelj za pristop na narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pooblastil osebo, ki je tudi upraviteljica in je opravila strokovni izpit, je svoje dolžnosti ustrezno opravil in jih s svojim dejanjem ni kršil.
stroški postopka – uspeh v pravdi – kriterij uspeha – stroški za delo sodnega izvedenca
Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku. Bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti.
TRANSPORTNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063636
ZPP člen 185, 185/1. CMR člen 4, 12, 13, 34, 37a. OZ člen 965, 965/1.
prevoz blaga v cestnem prometu – odgovornost prevoznika za izgubo blaga – regresni zahtevek – aktivna legitimacija – tovorni list – CMR – zaporedni prevoz – podprevoz – sprememba tožbe
Pri odločanju o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo, mora sodišče upoštevati zgolj načelo smotrnosti.
V primeru, če je prevoz po isti pogodbi opravilo več zaporednih cestnih prevoznikov, je vsak od njih odgovoren za celoten prevoz; drugi prevoznik po vrsti in vsak naslednji prevoznik postane pogodbena stranka v prevozu, ko prevzame tovor in tovorni list. Te določbe veljajo tudi v primeru, da je bila sklenjena zgolj ena sama prevozna pogodba za celotno relacijo.
Za zaporedni prevoz gre tudi v primeru, da je na podlagi ene prevozne pogodbe prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku, ta pod-podprevozniku in tako dalje – do dejanskega prevoznika, ki je prevzel tovorni list in prevoz fizično izvedel. To stališče je skladno z opredelitvijo tovornega lista kot deklaratornega elementa prevozne pogodbe, ki dokazuje zgolj njeno sklenitev, ni pa njen konstitutivni element.
sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vročitev sklepa zemljiškoknjižnemu lastniku – pravica do izjave
Zemljiškoknjižni lastnici bi moral biti sklep o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen, ker pa ji ni bil, ni mogla vložiti ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Njene navedbe je zato potrebno upoštevati v okviru nadaljnjih pravnih sredstev.
Tožena stranka bi bila dolžna tožeči stranki izplačati protivrednost v denarju, če izpolnitev v naravi ne bi bila mogoča in bi šlo za nadomestno izpolnitev, ki bi zapadla šele z ugotovitvijo, da je izročitev lesa z lastnostmi, ki jih tožeča stranka opisuje sedaj v pritožbi, nemogoča.
Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravde pa kljub združitvi ohranijo svojo samostojnost, zato gredo toženi stranki tako stroški, nastali v postopku po tožbi, kot stroški tožene stranke, nastali v postopku po nasprotni tožbi.
Dejstvo, da je pravdno sodišče v sodbi naložilo plačilo v roku 15 dni, zapadlosti terjatve ne odlaga, določa le rok, v katerem lahko dolžnik prostovoljno izpolni svojo obveznost, ugotovljeno v sodbi, in upnik v tem roku še ne more začeti z izvršilnim postopkom za izterjavo te terjatve.
Iz podatkov, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo sodišče prve stopnje, je mogoče sklepati le na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, pri čemer ni toliko relevantno, ali je toženec trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej v čas oprave izvršbe.
Umika dokaznega predloga ni mogoče šteti za neetičnega in neupravičenega, saj ni ovire, da bi pravdna stranka kateri koli dokazni predlog umaknila med postopkom.
Razlog, da stranka dokazil o plačilu ni mogla predložiti, ker je odgovorna oseba tožeče stranke na dopustu, ne predstavlja upoštevnega razloga.
286. člena ZPP ni mogoče razlagati v smislu, da je dovolj, če stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo dokaze le predlaga. Dokaz mora biti tudi dejansko predložen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063580
ZOR 924.
pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - aktivna legitimacija zavarovalca
V primerih, ko je leasingojemalec po pogodbi o leasingu kljub uničenju ali poškodbi avtomobila dolžan izpolniti vse svoje pogodbene obveznosti (plačati vse obroke), se posledice škodnega dogodka ne odrazijo v premoženjski sferi leasingodajalca, pač pa leasingojemalca. Leasingojemalec kljub temu, da ni pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. Zato je v primeru poškodovanja vozila upravičen do prejema zavarovalnine.
izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnih družbenikov
Pri sprejemu izpodbijanega zaključka je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo ustrezne materialnopravne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), veljavne v času izbrisa družbe iz Sodnega registra (7. 11. 2011), konkretno 6. in 7. odstavek 442. člena navedenega zakona (v besedilu po noveli ZFPPIPP-A, ki je stopila v veljavo s 13. 6. 2009), v skladu s katerima aktivni družbeniki pravne osebe, ki je imela ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe (kot v obravnavani zadevi, ko je toženka položaj družbenice izgubila s prodajo svojega celotnega poslovnega deleža (100 %) dne 20. 8. 2010 in posledičnim izbrisom iz sodnega registra kot družbenica dne 23. 8. 2010), odgovarja za tiste neplačane obveznosti izbrisane družbe, nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
Z začetkom postopka odpusta obveznosti se dolžnosti stečajnega dolžnika razširijo, ena od novih dolžnosti je tudi, da mora brezposelni dolžnik mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
OKOLJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021620
ZPP člen 458. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 8, 10.
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - mandatna pogodba - cesija - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti
Tožnik je od toženke terjal plačilo terjatev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Glede na toženkino zanikanje, da bi bila uporabnica storitev javne službe (kar izhaja iz po tožniku neprerekanih trditev toženke, da ima svoj vodovod in svojo greznico, ki ju sama vzdržuje in prazni), je sodišče prve stopnje po presoji drugostopnega sodišča zavzelo pravilno stališče o okoliščinah, ki bi jih moral tožnik posledično za utemeljenost tožbenega zahtevka izkazati (da je toženka prebivalka občine; da prebiva na območju, na katerem se izvaja javna služba odvajanja odpadne vode; da je toženka uporabnica storitev javne službe; kakor tudi količino porabljene vode oz. okoliščine za upoštevanje pavšala porabe vode; višino terjatve, ki iz količine porabljene vode izhaja.
stvarna in krajevna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča – pravna podlaga zahtevka - gospodarski spor
Zgolj pravna podlaga, na kateri tožeča stranka utemeljuje zahtevo za pravno varstvo, ob odsotnosti drugačnega (izrecnega) zakonskega določila, ne more biti relevanten kriterij za opredelitev spora kot gospodarskega.
Presoji, katere so tiste spremenjene okoliščine, ki so pomembne za uporabo 6. odstavka 33. člena OZ, je treba upoštevati določbe OZ o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
Tudi predpogodba je pogodba, zato ta enako kot druge pogodbe zavezuje pogodbene stranke k izpolnitvi dogovorjenih obveznosti. Od drugih pogodb je različna le v toliko, da v primeru upoštevnih spremenjenih okoliščin ni potrebno, da bi stranka zahtevala njeno razvezo, temveč do tega pride že na podlagi zakona.
ugotovitev neobstoja izločitvene pravice – priznanje izpolitvene pravice s strani stečajnega upravitelja – prerekanje izločitvene pravice s strani upnika – nepravilna napotitev na pravdo – stranka postopka – stroški postopka
Priznanje izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja nima nobenih učinkov, če je isto izločitveno pravico hkrati prerekal drug upnik.
izročitev seznama etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V posledici izročitve seznama etažnih lastnikov, se opredeli, kateri etažni lastniki so tisti, ki jih sklenjeni pravni posel zavezuje, torej so to tisti, ki so na seznamu lastnikov ob dnevu sklenitve, nikakor pa ne pomeni, da bi zaradi izostanka seznama posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo, tako da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katerega se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.