Ker obdolžencu vabilo na narok za zaslišanje (opremljeno z žigom sodišča in podpisom pristojne sodne osebe) sploh ni bilo odpravljeno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
URS člen 30. ZKP 546, 546/1, 546/2, 546/3. ZPIZ-1 člen 181, 181/1.
odmera pokojnine - naknadno priznana zavarovalna doba - čas neupravičenega odvzema prostosti - zamudne obresti - odškodnina - prispevki
Na podlagi pravnomočnega sklepa o razveljavitvi sodbe vojaškega sodišča, s katero je bila tožniku odvzeta prostost, je prvi toženec (ZPIZ) skladno s prvim odstavkom 546. člena ZKP (po kateri se osebi, ki ji je zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca socialnega zavarovanja ali ji je bila onemogočena ali odložena zaposlitev, do katere bi sicer prišlo, prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi delala tisti čas, ki ga je zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubila) tožniku vštel v pokojninsko dobo čas neupravičeno odvzete prostosti in mu za to dobo na podlagi prvega odstavka 181. člena ZPIZ-1 (po kateri se v primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, takšna doba upošteva samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine) povečal predčasno pokojnino od že pravnomočno ugotovljene pokojninske osnove. Do take na novo odmerjene predčasne pokojnine pa je tožnik kot uživalec predčasne pokojnine skladno z drugim odstavkom 181. člena ZPIZ-1 upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Za višjo odmero starostne pokojnine ni pravne podlage.
Tožnik je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje razširil tožbo na drugo toženko (Republiko Slovenijo), tako da je od nje zahteval plačilo prispevkov za čas neupravičenega odvzema prostosti. V skladu s tretjim odstavkom 546. člena ZKP lahko oškodovanec zahteva, da sodišče splošne pristojnosti ugotovi kot zavarovalno dobo čas, ki ga je oškodovani zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubil, če zavod (prvi toženec) ne upošteva oziroma ne prizna zavarovalne dobe. Le v takem primeru se tožba vloži zoper organ, ki ne priznava priznane dobe, in zoper Republiko Slovenijo. V obravnavanem primeru je čas neupravičenega odvzema prostosti prvi toženec kot zavarovalno dobo tožniku vštel v pokojninsko dobo. Zato po navedeni določbi ni izpolnjen pogoj za vložitev tožbe zoper prvega toženca in drugo toženko pred sodiščem splošne pristojnosti.
oškodovanec kot tožilec - pritožba oškodovanca - nedovoljena pritožba
Oškodovanka ni imela vloge oškodovanke kot tožilke, zato je njena pritožba zoper sodbo v skladu z določilom člena 367/IV Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), na katerega se utemeljeno sklicuje prvostopno sodišče, nedovoljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo v proizvodnji, v posledici česar je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča, da je podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po določenem številu delavcev na delovnem mestu „strojnik 2“ in da se je tožnikovo delo prerazporedilo med ostale delavce. Stroj, na katerem je delal tožnik pred odpovedjo, še vedno obratuje, kar pa ne pomeni, da je odpoved nezakonita, saj to za proces reorganizacije ni bistveno. Tožena stranka se je namreč odločila za drugačno organizacijo dela oz. način dela tako, da je delovne naloge drugače razporedila med zaposlene. Po ustaljeni sodni praksi delodajalec lahko organizira delo tako kot želi in meni, da je zanj najboljše, pri čemer ni predmet sodne presoje, ali je bila reorganizacija potrebna in smotrna, temveč le ali je bila reorganizacija dejansko izvedena in ali je prenehala potreba po delu delavcev.
V poglavju VI B tč. 15a Seznama, ki določa, za katera stanja je določena telesna okvara in po kakšni višini, je določena telesna okvara v višini 30 % do 40 %, v primeru hujših kontraktur štirih prstov ali petih prstov, morebiti komplicirane z ankilozo posameznih sklepov, po teži oziroma ohranjenosti globalne funkcije roke in sicer na eni roki, če pa gre za hujše kontrakture štirih ali petih prstov na vsaki roki pa za telesno okvaro v višini 50 % do 70 %. Takšno stanje pri tožniku ni podano. Na levi roki ima tožnik prizadete tri prste in na desni enega. Na podlagi takšnega stanja pri tožniku ni mogoče ugotoviti telesne okvare po VI B tč. 15a, niti drugih telesnih okvar, zaradi okvare femoralnega živca, posledic opeklin in večih črevesnih resekcij, ker v Seznamu ta stanja niso opredeljena kot telesne okvare. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za najmanj 50 % telesno okvaro, ni utemeljen.
Upoštevaje dejstvo, da upravitelj ne razpolaga s strokovnim znanjem s področja ocenjevanja vrednosti kamnolomov, je povsem sprejemljiva njegova odločitev, da je predlagal izdelavo dopolnilne cenitve za razdelitev premoženja med posamezne ločitvene upnike. Predhodno ustno komuniciranje samo z nekaterimi od upnikov, med katere je treba premoženje razdeliti in naročilo cenitve še pred odobritvijo plačila stroškov za cenitev, pa ne pomenijo netransparentnega ravnanja in neenakopravnega obravnavanja upnikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (voznik tovornjaka) po vožnji, ki jo je opravil, delodajalcu oziroma odgovorni osebi ni prijavil poškodbe zgornjega desnega dela kabine tovornjaka in je zaradi tega nastala škoda, ker vozilo ni bilo popravljeno v času, ko se je nahajalo na rednem servisu, temveč ga je tožena stranka morala ponovno odpeljati na servis in je v tem času vozilo stalo. Opustitev obveščanja delodajalca o poškodbi vozila in posledice te opustitve je v celoti možno subsumirati pod abstraktni opis hujše kršitve določila iz pogodbe o zaposlitvi, po katerem je med hujše kršitve (pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) šteje opustitev prijave poškodbe oziroma okvare delovnega sredstva odgovornemu delavcu oziroma službi, če je zaradi te opustitve nastala škoda. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
podjemna pogodba – zahtevek podizvajalca proti investitorju – odgovornost investitorja za plačilo del – plačilo del izvajalcu - obstoj terjatve
Določba 631. člena OZ omogoča neposreden zahtevek podizvajalca (sodelavca) do investitorja (naročnika) le v primeru, kadar investitor še ni poravnal svoje obveznosti izvajalcu (podjemniku), torej kadar terjatev izvajalca do investitorja še obstaja. Ker je s plačilom izvajalcu terjatev slednjega prenehala, navedena določba tožbenega zahtevka ne more utemeljevati.
pravica do pritožbe - krog pritožnikov v posebnih postopkih – sorodnik storilca – zakoniti zastopnik
V posebnih postopkih, ki zadevajo izvrševanje sankcij, velja zožen krog pritožnikov.
Krog možnih oseb, ki lahko dajo ugovor v postopku določitve uklonilnega zapora je torej zelo ozek in ne zajema tudi storilčevih sorodnikov v ravni vrsti, kot je pritožnica, ki je storilčeva hči. Ob tem je potrebno pojasniti, da je kljub njeni navedbi, da piše z očetovim dovoljenjem in v imenu očeta, ni mogoče šteti kot zakonite zastopnice, saj je pojem zakonitega zastopnika v pravu povsem nekaj drugega.
invalid II. kategorije - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - odmera - višina priznanega zneska nadomestila
Tožnik je bil v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, kar pomeni, da mu je potrebno nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeriti po določbi 131. člena ZPIZ, v katerem je določeno, da je nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom enako razliki med plačo, ki jo prejema zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega in plačo, ki bi jo dobival, če bi opravljal isto delo s polnim delovnim časom, vendar pa nadomestilo lahko znaša največ 50 % najvišje pokojninske osnove.
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2012 in določb ZOPRZUJF je toženec z odločbo odločil o višini tožnikove starostne pokojnine na dan učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS in naprej. Hkrati je v skladu z določbo ZOPRZUJF določil še višino razlike za nazaj ter način in tudi rok izplačila posameznega zneska oziroma obroka. Na takšen način se je pravnomočno uredilo sporno razmerje med strankama, saj je navedena odločba toženca postala pravnomočna. Ne glede na to, da formalno predhodno izdani izpodbijani odločbi toženca glede starostne pokojnine nista bili odpravljeni, ju je navedena (pravnomočna) odločba toženca nadomestila in za tožnika ne moreta imeti nobenih (negativnih) pravnih posledic več. Tožnik si na podlagi izpodbijanih odločb zato tudi ne more svojega pravnega položaja več izboljšati, saj ne more pridobiti več (in drugače) kot mu gre na podlagi pravnomočne odločbe. Ker tožnik tako nima več pravnega interesa za vodenje tega spora, je potrebno tožnikovo tožbo zavreči.
ZFPPIPP člen 327, 327/4, 345, 345/2, 345/2-1, 345/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
razdelitev posebne razdelitvene mase – predlog upravitelja za razdelitev – poročilo o oceni tržne in likvidacijske vrednosti - premoženje, ki se prodaja kot poslovna celota – metoda kapitalizacije donosa – cenitev – neobrazloženost sklepa – prodaja kamnoloma kot celote
Ker ocenjevalec pri določitvi prodajne vrednosti ni upošteval kriterija različne vrednosti nepremičnin glede na lego zemljišč znotraj ali zunaj pridobivalnega območja kamnoloma, upoštevanje navedenega kriterija pri razdelitvi posebne razdelitvene mase ni utemeljeno.
Odločitev sodišča prve stopnje je neobrazložena, saj niti iz izpodbijanega sklepa in tudi ne iz predloga upravitelja za razdelitev, ki je sestavni del končnega načrta razdelitve z dne 23. 8. 2013, ne izhaja, na kakšni podlagi in po kakšnem ključu je bila delitev zneska posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, razdeljena med posamezne ločitvene upnike oziroma na posamezne terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zastaranje
V obravnavani zadevi je škoda tožnici nastala, ko se je poškodovala pri usposabljanju pri toženi stranki, zato bi morala tožbo vložiti v okviru objektivnega zastaralnega roka petih let, ki je začel teči s samim nastankom škode. Ker tega ni storila, je potrebno, glede na podan ugovor tožene stranke o poteku petletnega zastaralnega roka, tožničin zahtevek na plačilo odškodnine zavrniti.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga za nadomestitev globe - razgovor na centru
Storilec se odloči, ali ga na razgovor na centru za socialno delo glede izbire izvajalske organizacije spremlja zagovornik.
Na razgovoru je storilec odstopil od opravljanja nalog v splošno korist in s tem umaknil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
ZPP člen 318, 318/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496. ZPUOOD člen 18.
zamudna sodba - plača - aktivni družbenik - izbris družbe iz sodnega registra - sklepčnost - spregled pravne osebnosti
Po 18. 11. 2011 (dan uveljavitve 18. člena ZPUOOD) ne velja več določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP o solidarni odgovornosti aktivnih družbenikov za izpolnitev obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Tožnik je tožbo najprej vložil zoper družbo, po njenem izbrisu iz sodnega registra pa je predlagal, da se postopek nadaljuje zoper toženo stranko, pri čemer je svoj zahtevek utemeljil izključno z navedbami, da je tožena stranka aktivni družbenik, ki je imela možnost vplivati na poslovanje izbrisane družbe, pa kljub temu ni opravila finančnega prestrukturiranja niti predlagala uvedbe stečajnega postopka. Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije je bil sprejet po 17. 11. 2011, ko sta prenehali veljati določba 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Navedeno pomeni, da iz tožbenih navedb o tem, da je tožena stranka aktivni družbenik izbrisane družbe, ne izhaja vtoževana posledica, to je, da je tožena stranka dolžna plačati obveznosti, ki jih je izbrisana družba imela do tožnika. Zato je sodišče prve stopnje ob zmotni uporabi materialnega prava (oprlo se je na določbe ZFPPIPP, ki v tem primeru ne pridejo v poštev) izdalo zamudno sodbo, čeprav bi moralo tožeči stranki naložiti, da odpravi nesklepčnost tožbe.
V skladu s 1. členom 442. člena ZFPPIPP izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da plačilo svoje terjatve zahteva od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice
Tožnica ima znake osebnostne motenosti, zaradi česar je njena komunikacija z drugimi osebami hudo ovirana. Njeno neustrezno funkcioniranje v smislu konfliktnosti, netolerantnosti do drugih in elementov agresivnosti ji onemogoča, da bi opravljala enostavna dela v skupini, dela pod nadzorom oz. delo, vodeno po tretji osebi. Zaradi slabe kontrole realnosti ni in ne bo več sposobna za sodelovanje v organiziranem delu. Tožnica za kakršnokoli pridobitno delo ni sposobna, saj njenih zdravstvenih težav ni več mogoče odpraviti z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije. Kot vzrok nastanka invalidnosti je sodna izvedenka določila osebnostno motnjo (socialna fobija), anksiozno-depresivno motnjo ter organske motnje v delovanju možganov. Glede na navedeno je pri tožnici prišlo do izgube delazmožnosti, zato je tožničin zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, utemeljen.
pravočasnost pritožbe – oddaja priporočene pošiljke – napaka poštnega delavca – dan oddaje na pošto
Če je bila pošiljka oddana kot priporočena, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču in nadaljnja napaka poštnega delavca ne more iti v breme stranke.