motenje posesti – rok za vložitev tožbe – subjektivni rok - odločanje v mejah tožbenega zahtevka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – neprimeren dokaz
Za potek subjektivnega roka za vložitev tožbe za motenje posesti ni pomembno, ali bi tožeči stranki med vsakodnevno vožnjo po cesti lahko opazili kup peska, ampak ali sta ga dejansko opazili.
skupno premoženje - posebno premoženje - stanovanjska pravica - uporabnina - pravi temelj za uporabo nepremičnine - verzija - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Režim skupnosti premoženja po ZZZDR je prisilno (kogentno) pravo, kar pomeni, da zakonca praviloma ne moreta pravno veljavno s svojim sporazumom vplivati na njegov nastanek.
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
Tožnik ima zoper toženko terjatev iz naslova verzije, saj se je zaradi vlaganj povečala vrednost obravnavane stanovanjske stavbe.
Samo prenehanje življenjske skupnosti ne pogojuje odsotnosti pravnega temelja za uporabo nepremičnine.
Pritožbeno sodišče lahko izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje. V tem primeru mora pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079093
ZPP člen 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 378.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – padec – zlom leve koželjnice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – nerelevantni dokazi
Ker se resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev ob izpolnjenosti ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, je teža predloženega dokaza, kakršna bi se pokazala v kontradiktornem postopku, nepomembna. Presoja o obstoju predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne vključuje ocene o teži predloženih dokazov, ampak zahteva od sodišča le, da oceni, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Predpostavka ni izpolnjena, če je tožnik predložil dokaze, s katerimi očitno ni mogoče dokazati resničnost trditev.
obseg oprostitve plačila sodnih taks - postopek na prvi stopnji - pritožbeni postopek
Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5.10.2012 predlogu tožene stranke (tedaj dolžnika) za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi s tem postopkom, ki ga je podal z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 12.9.2012, ugodilo, in ker je obravnavana gospodarska zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je treba šteti, da je tožena stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079131
OZ člen 174, 179, 353. ZPP člen 5, 216, 216/2, 285, 286, 286/1.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – duševne bolečine – izgubljen dobiček – renta – huda telesna poškodba - trditveno in dokazno breme – prekluzija – materialno procesno vodstvo – zastaranje – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem
V zvezi z izgubljenim dobičkom bi moral tožnik dokazati, kolikšen dohodek in dobiček bi imel glede na normalen tek stvari, če ne bi bilo škodnega dogodka, sodišče prve stopnje pa bi lahko upoštevalo le tiste trditve in dokaze, ki jih je tožnik podal pravočasno.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policijsko delo – intervencija
Nadpovprečna fizična moč, podkrepljena z nezmožnostjo samoobvladovanja kršitelja, ki ga policista, kljub uporabljenemu strokovnemu prijemu nista mogla obvladati ter dejstvo, da sta bila policista dolžna ukrepati, nudijo podlago za zaključek, da vsebujejo elemente povečane nevarnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078601
ZLNDL člen 2. ZNNZ člen 37, 38, 39. ODZ člen 963. ZSZ člen 13, 22, 64.
pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba - ustna pogodba - promet z nepremičninami - priposestvovanje - družbena lastnina - nacionalizirana nepremičnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe
Pravilno so uporabljene tedaj veljavne določbe ODZ o veljavnosti ustno sklenjenih darilnih pogodb, če je bila podarjena nepremičnina dejansko izročena.
Za presojo, kdo je pridobil lastninsko pravico na podlagi ZLNDL, ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak – glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno – kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
najemna pogodba - odložni pogoj – jasna določila pogodbe – namen pravdnih strank – odstop od pogodbe – neplačevanje najemnine
Posledica določitve odložnega pogoja je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0079060
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. OZ člen 335, 335/1, 335/2. 336, 336/1, 337, 338, 346. ZZZDR člen 64, 64/1. ZPP člen 155.
povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vrednosti vlaganj - zastaranje - zastaralni roki za zahtevke graditelja - začetek teka zastaranja - zadržanje zastaranja - terjatve med določenimi osebami - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - potni stroški
Zastaranje tožničine terjatve za povrnitev vrednosti vlaganj v nepremičnino je začelo teči z dnem, ko je tožnica izgubila posest nepremičnine.
Zastaranje med zakoncema ne teče za terjatve med njima.
Pritožnica je s tem, ko ji je bil kot ločitveni upnici predlog upravitelja o prodaji dan v mnenje, dobila tudi možnost, da v mnenju navede tista relevantna dejstva, ki so jo vodila k negativnemu mnenju. Imela je možnost, da dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navede že v svojem odklonilnem mnenju, ker pa tega ni storila, je z njihovim uveljavljanjem v pritožbi prekludirana.
prehod zapuščine na državo - zapuščina brez dedičev - odklonitev prevzema zapuščine brez dedičev - obvestitev države
Zapuščinsko sodišče mora pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dediča na državo obvestiti RS. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se RS vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.
Pogodba je izpodbojna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank.
Ob ugotovitvi, da je tožnica razumna oseba, ki je sposobna pomagati tudi drugim (gre za ugotovitve, ki jih je napravilo prvostopenjsko sodišče na podlagi neposrednega vtisa, ki ga je dobilo ob zaslišanju), je logično prepričljiv zaključek, da je tožnica dolžna ravnati s potrebno skrbnostjo v pravnem prometu. Pritožba zatrjuje, da je bila tožnica prevarana, pri prevari pa opravičljivost zmote ni odločilna.
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo v tožbi navede tožnik. Kljub temu pa se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, če je ta očitno previsoka ali prenizka, tako da bi lahko nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. Zaradi ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku lahko očitno neprimerni vrednosti ugovarja tudi toženec.
V zvezi s plačilom kupnine je tožnik dokaznemu bremenu zadostil s predložitvijo blagajniških izdatkov. Ker je na blagajniškem izdatku z dne 25. 3. 1997 navedeno, da so s plačilom zneska v višini 7.000,00 DEM poravnane vse obveznosti do toženca, toženec pa ni zanikal podpisa takšne izjave, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o dokaznem bremenu toženca v povezavi z zatrjevano premalo plačano kupnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079140
ZPP člen 7, 212.
višina terjatve – trditveno in dokazno breme – obresti
Na tožeči stranki je bilo dokazno breme, da dokaže obstoj višine terjatve, ob tem, da bi morala tožeča stranka tudi opredeljeno navesti, na kakšen način je upoštevala plačilo dolga s strani glavne dolžnice, ne pa da se je le sklicevala na priložene transakcije in izračune obresti.
res iudicata – pravnomočnost – formalna pravnomočnost – materialna pravnomočnost – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev - ne bis in idem
Za pravnomočno razsojeno stvar ne gre samo takrat, ko sodišče ponovno vsebinsko razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno, temveč tudi takrat, ko o njem ne razpravlja po vsebini, ampak odločitev o zahtevku, čeprav se zaveda njene pravnomočnosti, povzame v izrek sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079088
ZPP člen 14.
odgovornost za škodo – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje
Ker tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja storitve kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezano je torej na vsa dejstva, ki sestavljajo dejanski opis kaznivega dejanja v izreku kazenske sodbe in ki pomenijo elemente kaznivega dejanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079121
ZASP člen 59. ZPP člen 212, 214, 226, 286b, 339, 339/1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – materialna avtorska pravica – – glasbena dela - trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – listine v tujem jeziku
Ker izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice, zatrjuje tožena stranka, je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstoja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063662
ZDR člen 137, 137/3. ZZZPB člen 17b, 17b/3, 33, 33-6, 68. ZZVZZ člen 88, 88/2.
denarno nadomestilo – obvezno zdravstveno zavarovanje – nastanek brezposelnosti – nezmožnost za delo – začasna zadržanost z dela – neresnični podatki – odškodnina
Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja pravice brezposelnim osebam enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je do 30 dni in samo v tem primeru je Zavod RS za zaposlovanje izenačen z delodajalcem. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec za izpolnitev obveznosti je torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj ta sredstva izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu –zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – plačilo zavarovalnine – cesija – zakonska subrogacija
S plačilom toženkinega dolga banki je prišlo do subrogacije, tožeča stranka je že na podlagi samega zakona vstopila v pravice in obveznosti banke do toženke, saj gre za institut zakonske subrogacije.