začasna odredba - vsebina, enaka tožbenemu zahtevku
Upoštevanje pravic toženca narekuje sklep, da sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje pri odločitvi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
začasna odredba v dednem postopku – zavarovanje zapuščine
Stališče, da začasna odredba v zapuščinskem postopku ne pride v poštev, ker se v zapuščinskem postopku ne odloča o spornih terjatvah, je preozko. Zapuščinsko sodišče lahko ves čas zapuščinskega postopka odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine. Eden od ukrepov za zavarovanje zapuščine pa je lahko tudi začasna odredba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071737
ZPP člen 7, 7/1, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 15, 58, 1012, 1013.
posojilna pogodba – poroštvo – soglasje volj – teorija realizacije – trditvena podlaga – sodba presenečenja – kršitev pravice do izjave
Kadar ni soglasja volj glede sklenitve posla, tudi ni moč uporabiti teorije realizacije. Vendar, tožeča stranka trditev o sklenitvi poroštvene pogodbe sploh ni podala, še manj zatrjevala njeno realizacijo. Zato tudi ni moč očitati toženi stranki, da ugovorov zoper višino obveznosti ni izkazala. Tožena stranka se je branila zgolj zoper trditve, ki jih je podala tožeča stranka in ni mogla predvideti zaključkov, ki jih je v razlogih sodbe napravilo prvostopenjsko sodišče in predstavljajo za toženo stranko presenečenje. Strankina pravica do izjave je bila kršena.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079058
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 60. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – verjeten obstoj terjatve – skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – povečanje vrednosti nepremičnine – dogovor o nastanku solastnine – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nesklepčnost – ugotovitveni zahtevek – oblikovalni zahtevek – dajatveni zahtevek
Tožnica ni izkazala verjetnega obstoja nedenarne terjatve (glede parcele št. 853/3 k.o. Y), in sicer glede pridobitve tega premoženja v času obstoja skupnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je več dejstev, ki so v prid obstoju zatrjevanega dejstva kot proti, temu pa v obravnavanem primeru ni tako.
vrednost spornega predmeta – spor iz pogodbe o finančnem lizingu – spor za izpraznitev in izročitev nepremičnine
V sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja – kot kakršnega je mogoče kvalificirati tudi razmerje finančnega lizinga – in v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine – kot je predmetni tožbeni zahtevek kvalificirala tožeča stranka – se vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nadaljevanje postopka- zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - rok za ugovor zoper plačilni nalog
Tožnika sta pritožbo vložila znotraj roka, ki je bil v plačilnem nalogu določen za plačilo sodne takse. Te dejanske navedbe pa nakazujejo, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča z dne 10. 10. 2013, da je njun predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek pravočasen.
Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer trdila, da ne razpolaga s takšnim premoženjem, ki bi ga lahko nemudoma unovčila z namenom plačila sodne takse, kar naj bi izhajalo iz priložene izjave o premoženjskem stanju. Vendar pa tožeča stranka zgolj z navedeno izjavo takšnih svojih trditev ne more dokazati, glede na to, da bilanca stanja izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev. Tožeča stranka bi morala konkretneje pojasniti, zakaj posamezne vrste premoženja, ki ga izkazuje bilanca stanja, ne more unovčiti zaradi poplačila sodne takse.
nedovoljena pritožba – sklep procesnega vodstva – opravljanje pravdnih dejanj po kvalificiranem pooblaščencu – postopek z izvedenimi pravnimi sredstvi
Ker tožena stranka za opravo pravdnih dejanj v tem postopku ni pooblastila odvetnika, prav tako pa v postavljenem roku ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu njenega zakonitega zastopnika, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za obnovo postopka zavrglo, pravilna.
doplačilo sodne takse za redni postopek - verodostojna listina - stroški postopka - nagrada za postopek
Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine se všteje v nagrado za pravdni postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0071717
OZ člen 131, 179.
poseg v osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - protipravnost - nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno. Dovolj je, da povzročitelj škode krši splošno sprejeta pravila obnašanja, običaje ali moralna načela.
Ko gre za konkurenco več vzrokov, je treba ugotoviti, koliko je posamezen vzrok prispeval k nastanku in obsegu škode.
Tožnica ni upravičena do odškodnine brez upoštevanja koristi, ki jo predstavljajo (še neprodana) plovila. Okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine po tretjem oziroma četrtem odstavku 243. člena OZ pa mora zatrjevati in dokazovati pogodbena stranka, ki sicer (po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti) odškodninsko odgovarja (odgovorna oseba, proti kateri druga pogodbena stranka uveljavlja odškodninski zahtevek).
Toženca sta že v ugovoru tožnici odrekala priznanje odškodnine brez upoštevanja koristi od prevzetih plovil, oziroma ji očitala, da je opustila ukrepe, ki bi lahko zmanjšali škodo. Zmotno je zato pritožničino stališče, da je treba njene trditve, ki jih je ponudila v pripravljalnih vlogah po že vloženem ugovoru, na katere toženca nista odgovorila, šteti za priznane.
Plačilo toženi stranki ne temelji na pravno veljavni asignaciji, saj je ta dvojno pooblastilo, ker z
nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.
Toženi stranki bi moral biti s strani H. G. d.o.o., če bi šlo za ustno nakazilo s strani tožeče stranke, notificiran akcept nakazila.
Za uspešnost izpraznitvenega zahtevka je treba odpraviti pravno podlago, to je najemno pogodbo. V primeru odpovedi stanovanjskega razmerja iz krivdnih razlogov, se najemna pogodba odpove s tožbo na odpoved najemnega razmerja.
Delež na nepremičnini nima vpliva na plačilo računov po podjemni pogodbi; gre za notranje razmerje med solastniki, ki pa se podjemnika ne tiče. V tem primeru tudi ne gre za nujno sosporništvo. Bistveno je, da je toženec pri tožniku ustvaril vtis, da je on pogodbena stranka in v poslu je aktivno sodeloval, zato je njegova pasivna legitimacija podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079129
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – prepoved povzročanja škode – opustitev dolžne skrbnosti – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarec v koleno – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Odškodninska odgovornost je podana, ker druga tožena stranka ni ustrezno zavarovala mesta odvoza zamrzovalnih skrinj. Ker v svoje prostore vabi ljudi zaradi pridobitne dejavnosti (prodaje izdelkov), mora z ustrezno skrbnostjo zagotoviti varno okolje za takšno dejavnost.
Ustaljena sodna praksa za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem priznava odškodnino v višini najmanj ene povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pogoj za prisojo takšne odškodnine je nastanek pravno priznane škode.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izbirna pristojnost – kraj škodne posledice
Če bi za kraj škodne posledice kot navezno okoliščino (praviloma) razumeli kraj, kjer oškodovanec trpi poseg v svojo pravno varovano sfero, ne bi bilo potrebe po določitvi izjeme po 2. odst. 52. čl. ZPP, ki je utemeljena zaradi izjemno hudih posledic za oškodovanca.
zastaranje judikatne terjatve – zavrženje pritožbe – odločitev o terjatvi
Sklep sodišča kriterijem iz 356. člena OZ, ki ureja zastaranje pri judikatnih terjatvah ne ustreza, saj v njem ni govora o terjatvi, marveč je bila z njim le zavržena tožnikova pritožba.
ZPUOOD člen 1, 1/1, 17. ZFPPIPP člen 252, 327, 327/2, 332, 383, 449, 449/1, 480.
postopek osebnega stečaja – prekinitev postopka - uporaba prava - prodaja nepremičnine - ocena vrednosti nepremičnine
V postopek osebnega stečaja s prvim odstavkom 1. člena ZPUOOD ni bilo poseženo in se torej zakonsko določena prekinitev nanj ne razteza.
V tej fazi postopka, ko sodišče z izpodbijanim sklepom šele odloča o prodaji nepremičnine, ki se nahaja v Republiki Hrvaški, mora uporabiti procesne določbe ZFPPIPP, materialnopravne posledice pogodbe o prodaji te nepremičnine (če bo prodana), pa se bodo presojale po hrvaškem pravu.
trditvena podlaga - razpravno načelo - nov dokaz - ponoven začetek glavne obravnave - dopustna pritožbena novota - zastaranje
Toženka upravičeno očita sodišču, da ne bi smelo znova začeti že končane glavne obravnave, ko je tožnik naknadno predložil nov dokaz. Ta dokaz bi lahko predstavljal kvečjemu dopustno pritožbeno novoto, izpodbijane sodbe pa sodišče nanj ne bi smelo opreti.