OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078326
ZPP člen 212, 214, 214/2, 452.
ugovor zoper sklep o izvršbi – neprerekana dejstva – zaslišanje strank – odločitev na podlagi listinskih dokazov – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Pravdna stranka mora izvedbo naroka sama izrecno zahtevati, in to že vnaprej, v svojih pisnih vlogah. Morebitni dokazni predlog za zaslišanje strank še ne pomeni tudi zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodi.
Golo nasprotovanje obstoju obligacijskega razmerja med strankama v fazi ugovora zoper sklep o izvršbi ne more izničiti domneve o priznanju celega sklopa pravno relevantnih dejstev glede utemeljenosti izstavljenih računov in s tem obstoja ter višine terjatve, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v svoji pripravljalni vlogi.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – zavrnilna zamudna sodba – lahka telesna poškodba – odškodnina za pretrpljene telesne in duševne bolečine
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede enega od več zahtevkov ali le glede dela tožbenega zahtevka, bo sodišče torej izdalo zamudno sodbo le glede tega (dela) zahtevka, o preostalem delu pa bo lahko odločilo s t.i. nepravo (zavrnilno) zamudno sodbo.
Zakonska obveznost preživljanja mladoletnih otrok ima prednost pred težavnostjo zaposlitve, ki naj bi toženca fizično izčrpavala. Najmanj dohodek iz samovoljno opuščene zaposlitve, ki ga je toženec prejemal v višini 700,00 EUR, je tako lahko izhodišče za določitev njegove pridobitne zmožnosti.
ZD člen 28, 28/3, 136, 136/2, 138, 140, 214, 214/2, 214/2-2. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 14, 15, 15/1.
dedovanje zaščitene kmetije – čista vrednost zapuščine – nujni delež – izplačilo nujnega deleža – rok izplačila nujnega deleža – izjava o odstopu dednega deleža – nepreklicnost izjave
Ugotovitev čiste vrednosti zapuščine ima en sam namen. Služi izračunanju nujnega deleža oziroma glede na določilo 14. člena ZDKG ugotovitvi njegove denarne vrednosti.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – upoštevanje stanovanjskih in drugih stroškov
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo le plače v višini 620,00 EUR neto, ki naj bi jo toženec po lastnih zatrjevanjih prejemal kot direktor v svojem podjetju, saj številni indici, ki jih je prvostopenjsko sodišče ustrezno ovrednotilo, kažejo na bistveno višje prihodke, in sicer 2.000,00 EUR neto mesečno.
Iz spisa se morajo izločiti dokazi, za katere je ugotovljeno, da so bili pridobljeni z kršitvijo z Ustavo RS določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na to, da se ti dokazi ne nanašajo na obtožencu očitana kazniva dejanja, ampak na kaznivo dejanja za katerega je bil zoper obtoženca s sklepom pravnomočno ustavljen postopek zaradi zastaranja. Ti dokazi ne smejo biti uporabljeni kot dokaz.
V skladu z 12. členom ZST-1 (prvi do tretji odstavek) o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki mora svojemu predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrže.
vpis spremembe družbene pogodbe - prekinitev postopka - spor o dejstvih - nadomestni sklep
Postopek vpisa v sodni register je posebna vrsta nepravdnega postopka, v katerem sodišče ne more izvajati dokazov zaradi ugotavljanja dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna. Zato tudi ne more odločati o predhodnem vprašanju, kadar je odločitev o tem vprašanju odvisna od dejstev, ki je med udeleženci sporno, temveč mora prekiniti postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Ker so dejstva, ali je bila skupščina sklepčna, ali so na njej sprejete odločitve veljavne in ali je bila pravilno sklicana, med udeleženci sporna, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka pravilna.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 11, 50. ZPP člen 355.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Do poškodbe tožnika je prišlo pri zapiranju protipožarnih vrat, ki so tožniku delno priprla roko in mu odščipnila četrti prst leve roke. Tožnik je trdil, da se vrata niso zapirala v skladu s 50. členom Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, in da se pri pravilni nastavitvi zapiranja vrat s standardnim zapiralom se vrata ne bi smela zapirati s takšno silo, da jih tožnik z močjo svojega telesa ne bi mogel zadržati, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru. Tožnik je tudi zatrjeval, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ker mehanizem za zapiranje vrat ni bil pravilno nastavljen, saj so vrata služila namenu protipožarnih vrat. Glede na določbo 11. člena Pravilnika, ki nalaga delodajalcu, da izhode iz delovnih in pomožnih prostorov izvede tako, da delavcem in drugim ogroženim osebam omogoča, da se čimprej umaknejo z ogroženih področij na varno, je nastavitev vrat, ki je omogočila, da so lahko delavci vstopali le posamično in še to pod pogojem, da so predhodno odprli vrata za 118 stopinj, ter so nato imeli 7,5 sekunde časa za vstop, vsekakor v nasprotju s Pravilnikom. Tožnik je torej zatrjeval krivdno odgovornost tožene stranke, ki pa je sodišče prve stopnje v tem delu ni preizkušalo, zato je (vsaj) preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Do razdrtja prodajne pogodbe na podlagi zakona po prvem odstavku 490. člena OZ pride le v primerih popolne evikcije in ne zgolj začasnega odvzema vozila. S tem je prodajalec varovan, saj se kupec v primeru, da dobi vozilo vrnjeno, ne more sklicevati na razdrtje pogodbe po samem zakonu.
Po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 21. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
nasilje v družini – ekonomsko nasilje – psihično nasilje – prepustitev stanovanja v skupni rabi – prekluzivni rok – trditvena podlaga – stroški postopka
Nasprotni udeleženec ne plačuje sprotnih stanovanjskih stroškov, kar bi ob ustrezni trditveni podlagi lahko predstavljalo ekonomsko nasilje, če bi predlagateljica navedla konkretne podatke, ki bi glede na obseg finančnih obveznosti nasprotnega udeleženca in finančne zmožnosti predlagateljice lahko predstavljali neupravičeno omejevanje upravljanja predlagateljice s skupnim premoženjem.
Pravico do povračila stroškov nepravdnega postopka ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev. Takšne določbe ZPND nima, zato je treba uporabiti splošno določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.
znižanje preživnine - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - prihodki – otroški dodatek
Tožnik je sposoben zagotoviti denarna sredstva v bistveno višjem obsegu, kot jih izkazuje, prihodki toženca pa hkrati ne pomenijo tudi matematičnega znižanja preživninske obveznosti tožnika.
Otroški dodatek pripada preživninskemu upravičencu, razen če so premoženjske razmere preživninskih zavezancev takšne, da ne morejo zagotoviti sredstev za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb preživninskega upravičenca.
zaznamba sklepa o izvršbi - izvršba na delež družbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika
Izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi registrskemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v sodnem registru takoj po izdaji le-tega. Vročitev sklepa o izvršbi družbi in družbeniku ni pogoj za zaznambo sklepa v sodnem registru.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071730
SPZ člen 67. SZ-1 člen 25, 29.
soglasje solastnikov za vpetje strešne konstrukcije – soglasje za poseg v sosednjo nepremičnino – nadomestitev soglasja nasprotnih udeležencev s strani sodišča – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja
Predlagatelj kot lastnik parcele od solastnikov sosednjega objekta skuša pridobiti soglasje za poseg v njihovo nepremičnino. Takšnega soglasja ti niso dolžni podati, niti ga ne more nadomestiti sodišče v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069701
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 457.
neskladje med listinami – priznanje dejstev – sporna dejstva – dokazno breme – neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe – višina terjatve
Med izrekom in obrazložitvijo sodbe je podano neskladje, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti in ni mogoče ugotoviti, kateri znesek je pravi. Od višine terjatve tožeče stranke pa je odvisna tudi višina v pobot uveljavljane terjatve, zato preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč tudi v drugem odstavku izreka sodbe (o obstoju pobotne terjatve).
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073293
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 37.
začasna odredba – obremenitev nepremičnine – omejitev lastninske pravice
Ni res, da obremenitev nepremičnine predstavlja le ustanovitev stvarne pravice na nepremičnini, ne pa obligacijska pravica, kot je npr. zakup. Nedvomno namreč predstavlja za nepremičnino njen zakup breme, saj je imetnik lastninske pravice v takem primeru občutno prikrajšan v izvrševanju lastninske pravice, zlasti ob upoštevanju vseh upravičenj, ki mu jih ta daje.
društvo - razveljavitev sklepov skupščine – sklic skupščine – članstvo v društvu
Jedro spora je vprašanje, ali so bile tožniku kot bivšemu članu tožene stranke kršene pravice člana društva zaradi prenehanja vseh funkcij in odvzema vseh pooblastil v organih tožene stranke.
ZZZDR člen 51, 52/1, 59, 59/1. ZPP člen 11, 13, 19, 19/2.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja – delitev v pravdnem postopku – načelo realne subrogacije – protipravnost – izgubljeni dobiček – sporazum med zakoncama - ugovor stvarne nepristojnosti
Predmet delitve je skupno premoženje, ki ima zaradi toženčeve odtujitve drugačno usodo od ostalega skupnega premoženja, zato obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo odločanje samó o tem delu skupnega premoženja. Namesto denarnih sredstev, s katerimi je toženec razpolagal, v skupno premoženje sodi terjatev do toženca.
Ker tožnica sodne takse v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za (do)plačilo sodne takse, ni plačala, je (šteje se, da je) tožbo umaknila, zaradi česar je dolžna toženki povrniti pravdne stroške.