Do razdrtja prodajne pogodbe na podlagi zakona po prvem odstavku 490. člena OZ pride le v primerih popolne evikcije in ne zgolj začasnega odvzema vozila. S tem je prodajalec varovan, saj se kupec v primeru, da dobi vozilo vrnjeno, ne more sklicevati na razdrtje pogodbe po samem zakonu.
povrnitev pravdnih stroškov - zavrženje tožbe - uspeh v pravdi - potrebni stroški - sosporniki - stroški za nesmotrna procesna dejanja sodišča
Stroške za morebiti nesmotrna procesna dejanja sodišča mora kriti tista stranka, ki glede na izid pravde nosi stroškovno breme.
Po prvem odstavku 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, če niso solidarno zavezani. To pravilo učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike.
Tožnik mora, če je sodišče njegovo tožbo zavrglo ali njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, poravnati stroške vsakega sospornika, ki nastopa na pasivni strani, razen kadar imajo skupnega pooblaščenca.
Zakonska pravila o oprostitvi stroškov ne posegajo v pravni položaj nasprotne stranke, ker oprostitev stroškov učinkuje le glede lastnih stroškov. Če pa oproščena stranka pravdo izgubi, mora v vsakem primeru nasprotniku povrniti njegove pravdne stroške.
ZPP člen 212, 287, 287/1, 324, 324/4, 496, 496/1, 496/5. ZIZ člen 62/2.
postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložitev sodbe – informativni dokaz
Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZIZ po razveljavitvi izvršilnega sklepa v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej po postopku za izdajo plačilnega naloga. Zato ni dvoma, da je v predmetnem gospodarskem sporu prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo sodbe brez podrobnejše obrazložitve v 1. odstavku 496. člena ZPP.
Informativnih dokazov, ki bi dopolnjevali nepopolne in zato nepreizkusljive navedbe o neizvedbi del, procesno pravo ne dopušča.
renta – premoženjska škoda – izgubljeni dohodek – delo na črno – davščine
Uveljavitev ZPDZC ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala odmik od načelnega pravnega mnenja, po katerem se tudi izguba zaslužka od dela na črno šteje za pravno priznano škodo.
znižanje preživnine - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - prihodki – otroški dodatek
Tožnik je sposoben zagotoviti denarna sredstva v bistveno višjem obsegu, kot jih izkazuje, prihodki toženca pa hkrati ne pomenijo tudi matematičnega znižanja preživninske obveznosti tožnika.
Otroški dodatek pripada preživninskemu upravičencu, razen če so premoženjske razmere preživninskih zavezancev takšne, da ne morejo zagotoviti sredstev za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb preživninskega upravičenca.
Od družbenikov gospodarske družbe se pričakuje, da skrbijo za poslovanje družbe in nadzirajo njeno vodenje. Tega pa dolžnik evidentno ni opravljal in na poslovanje družbe ni vplival zgolj po lastni odločitvi, ki je temeljila na prepričanju, da drugi družbenik in direktor družbe, ki jima je dolžnik očitno neomejeno zaupal, skrbita za pravilno in zakonito delovanje. Dolžnikovo prepričanje, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, je tako zmotno. Dolžnik je možnosti vplivanja na poslovanje družbe in njeno upravljanje imel, le zanimal se ni za poslovanje družbe.
Objava prostega delovnega mesta in obvestilo bivšemu delavcu o prostem delovnem mestu ne moreta vplivati na pravico delavca, da zahteva izplačilo odpravnine, ki gre delavcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ta obveznost je zapadla ob prenehanju delovnega razmerja, zato kasnejši dogodki nanjo ne vplivajo. Tožnik je izkazal za verjetno, da terjatev iz naslova odpravnine obstoji, zato je izpolnjen osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, kakor je določen v 1. odstavku 270. čl. ZDR.
Tožnik je utemeljeno predlagal, da sodišče izda začasno odredbo, s katero se toženi stranki prepoveduje odsvojitev oziroma obremenitev ali kakšen koli drug način razpolaganja z premičninami, ki so last tožene stranke. Vendar pa je pri izdaji začasne odredbe treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti, kakor je določeno v 3. členu ZIZ. Ta določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Tožnik z ničemer ni izkazal, da bi bilo za zavarovanje njegove terjatve potrebno prepovedati odsvojitev obeh vozil, s katerimi razpolaga tožena stranka, ampak zadošča, da se prepoved omeji le na eno vozilo.
nasilje v družini – pogoji za izdajo ukrepa – verjetnost – prepoved približevanja – nesorazmernost ukrepa
Postopki za izrekanje ukrepov po ZPND so posebni nepravdni postopki, ki so nujni in terjajo prednostno obravnavo, ukrepi, ki se lahko izrečejo po tem zakonu, pa so začasni. Vse to hkrati pomeni, da dokazni postopek ne more biti posebej obsežen in izčrpen, v posledici česar zatrjevana dejstva niso nujno ugotovljena z visoko stopnjo verjetnosti: zadostuje nižja stopnja, in sicer zadostuje, da so pogoji za izdajo ukrepa verjetno izkazani.
podjemna pogodba - avtonomija pogodbenih strank – načelo dispozitivnosti – dodatna dela – ustni dogovor o dodatnih delih – pooblaščenec
Čeprav pisno dodatna dela, ki jih je tožnica opravila, niso bila dogovorjena in odobrena, pa tožena stranka neupravičeno odklanja njihovo plačilo, saj so bila očitno dogovorjena ustno.
zaznamba sklepa o izvršbi - izvršba na delež družbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika
Izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi registrskemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v sodnem registru takoj po izdaji le-tega. Vročitev sklepa o izvršbi družbi in družbeniku ni pogoj za zaznambo sklepa v sodnem registru.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071730
SPZ člen 67. SZ-1 člen 25, 29.
soglasje solastnikov za vpetje strešne konstrukcije – soglasje za poseg v sosednjo nepremičnino – nadomestitev soglasja nasprotnih udeležencev s strani sodišča – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja
Predlagatelj kot lastnik parcele od solastnikov sosednjega objekta skuša pridobiti soglasje za poseg v njihovo nepremičnino. Takšnega soglasja ti niso dolžni podati, niti ga ne more nadomestiti sodišče v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069701
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 457.
neskladje med listinami – priznanje dejstev – sporna dejstva – dokazno breme – neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe – višina terjatve
Med izrekom in obrazložitvijo sodbe je podano neskladje, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti in ni mogoče ugotoviti, kateri znesek je pravi. Od višine terjatve tožeče stranke pa je odvisna tudi višina v pobot uveljavljane terjatve, zato preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč tudi v drugem odstavku izreka sodbe (o obstoju pobotne terjatve).
regulacijska začasna odredba – nedenarna terjatev – verjetnost terjatve – nespecificiranost zahtevka – nenadomestljiva škoda – splošno znane razmere v gradbeništvu
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Tudi pri obravnavanju predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na strankine trditve in dokaze. Pogoj za uspeh predlagatelja je, da najprej navede konkretna dejstva, ki nudijo podlago konkretnemu predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Pritožnik je šele v svoji pritožbi popravil svojo trditveno podlago tako, da je sedaj razvidno, na katere evidenčne liste naj bi se nesporna količina odvoženega materiala nanašala.
Kolektivne organizacije so pri določanja tarife oz. nadomestila avtorskega honorarja zavezane k sporazumevanju z uporabniki. Za področje gostinstva je tarifa določena s skupnim sporazumom, ki velja za vse uporabnike, ki javno priobčujejo fonograme.
upravljanje stečajne mase – najem premoženja stečajnega dolžnika – nujna vzdrževalna dela
Oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem sodi v posle upravljanja stečajne mase, katerega namen je bodisi povečanje stečajne mase ali vsaj preprečitev zmanjšanja le-te. Z izpodbijanim sklepom je sodišče soglašalo z ravnanjem upravitelja, ki rezultira v povečanju stečajne mase, saj se z najemom stečajni dolžnik razbremeni tekočih in nujnih investicijskih vzdrževalnih stroškov, po drugi strani pa doseže tudi povečanje stečajne mase s plačilom najemnine.
Iz trditev in dokazov tožeče stranke izhaja, da jo je tožena stranka z elektronskim sporočilom z dne 16. 9. 2013 obvestila, da se je odločila za prekinitev pogajanj in ji nepremičnine v K. ne bo prodala. Z navedenim sporočilom tožeča stranka ni izkazala konkretizirane nevarnosti, da bo tožena stranka nepremičnino prodala tretji osebi.
Ker tožnica sodne takse v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za (do)plačilo sodne takse, ni plačala, je (šteje se, da je) tožbo umaknila, zaradi česar je dolžna toženki povrniti pravdne stroške.
V skladu z 12. členom ZST-1 (prvi do tretji odstavek) o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki mora svojemu predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrže.