Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je dolžnikovo pritožbo zavrglo, saj je dolžnik pritožbo priporočeno po pošti vložil po poteku pritožbenega roka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dejstva, ki preprečujejo izvršbo
Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.
Tožeča stranka je dobila dodatno možnost dokazati razloge za oprostitev plačila sodne takse zaradi pandemije, vendar ni zadostila popolnosti predloga. Kako je na to vplivalo sprejemanje dokumentacije in odzivanje nanjo ni pomembno za ta pritožbeni postopek. Pomembno je le to, ali je tožeča stranka po pravnomočno zavrženih predlogih za oprostitev plačila sodnih taks le-to plačala. Tega v pritožbi ne navaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046157
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1.
kaznivo dejanje goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba obtožnice - dokazi in dokazna ocena
Ocena obdolženkinega zagovora v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi se namreč nanaša na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, medtem ko se kazenska odgovornost obdolženke nanaša na njen subjektivni odnos do kaznivega dejanja. Uveljavljana kršitev zato ni podana. Po prevladujočem stališču procesne teorije in tudi ustaljeni sodni praksi pa sme sodišče spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe (tudi) v bistvenih delih, vendar le, če je to v obdolženčevo korist. Višje sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da z navedenimi posegi v opis dejanja ni z ničemer poseglo v pravni položaj obdolženke, saj se vsebina očitanih izvršitvenih ravnanj in kazenskopravni očitek kot celota zanjo s tem nista prav nič spremenila, kvečjemu zmanjšala.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 5, 5/2, 8, 166, 166/2, 203, 203/3, 340, 340/1-1, 371, 371/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - prisotnost zagovornika - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Ker obtoženima ob navzočnosti kvalificirane obrambe, torej njunih zagovornikov ni bila dana možnost zaslišati obremenilnih prič niti jima postavljati vprašanja niti dajati pripombe na njuni izpovedbi, je sodišče prve stopnje kršilo njuno pravico do zaslišanja obremenilne priče, kar vse je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe (tretja alineja 29. člena Ustave RS zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP).
poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - oklic o začetku postopka - posodobljen seznam terjatev - izjava v notarskem zapisu - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - pravica do glasovanja - večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - zavajanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave res navedlo, da ima upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi in se sklicevalo na določbo prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, po kateri ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Takšen zapis je povsem mogoče razumeti, kot ga je razumel dolžnik, in sicer, da je sodišče prve stopnje upoštevalo seznam terjatev, ki je vsebovan v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, kot posodobljeni seznam terjatev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - zamuda roka
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 3. 2019 podala po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, zato je odpoved prepozna in nezakonita.
uporaba pogodbenega prava - opravljanje dejavnosti
Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki, ki so posledica opravljanja dejavnosti, torej ne enkratne prodaje, kakršno je kot razlog za izključitev odškodninskega zahtevka navedla toženka, temveč ukvarjanja s prodajo zaradi pridobivanja materialnih dobrin.
stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Predlog za obročno plačilo sodne takse ni dovoljen, saj gre v konkretnem primeru za plačilo stroškov postopka in ne za samostojno taksno obveznost, zaradi česar se ne more predlagati obročnega plačila sodne takse. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da stranka, ki je (bila) sodne takse že oproščena, ne more (ponovno) predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila v plačilo naložena na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
stečajni postopek - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik v konkretnem primeru s pritožbo zoper sklep ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja od položaja, ki ga ima na podlagi izpodbijane odločbe. Izdano soglasje sodišča prve stopnje k uresničitvi odstopne pravice ne bo vplivalo na spor v zvezi s prerekano izločitveno pravico. Dokler ni pravnomočno odločeno o kondikcijskih zahtevkih iz domnevno že razvezane pogodbe, pritožnik s pritožbo zoper sklep o soglasju ne more doseči spremembe tega sklepa v svojo korist.
Pritožnik se s pritožbo ne zavzema k ohranitvi veljavnosti in k izpolnitvi pogodbe, pač pa smiselno k ugotovitvi, da sam nima obveznosti vrnitve v najem vzetih stvari. Ker je izločitvena pravica prerekana, lahko tako odločitev doseže le v sledeči pravdi, ne pa v stečajnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep in jo je posledično zavrglo.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - dejansko stanje v naravi - primerna strokovna podlaga
Izvedenec mora pri opredelitvi v evidencah katastra stavb upoštevati dejansko vrsto rabe posameznih delov stavbe v skladu z veljavnimi predpisi, t.j. sedaj Navodilo o podrobnejši delitvi dejanske rabe dela stavbe, ki je stopilo v veljavo z dnem 11. 5. 2020 in je spremenilo do tedaj uveljavljeno klasifikacijo in način izračuna površin delov stavbe (Način izračuna uporabne površine), zato za opredelitev rabe določenega prostora kot stanovanja oziroma bivalnega prostora ni pravno zavezujoča opredelitev stanovanja v smislu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1), za kar se pravno zmotno s sklicevanjem na dejstvo, ki sicer ni sporno, da del št. ... nima samostojnega vhoda, kar je sicer v skladu s SZ-1 pogoj za opredelitev določene skupine prostorov kot stanovanja, v svoji pritožbi zavzema pritožnica.
Izdana inšpekcijska odločba, na katero se sklicuje pritožnica, in s katero je bila predlagatelju naložena odstranitev pozidave dveh bivalnih prostorov, zaradi česar je po oceni pritožnice obstoj teh dveh prostorov zgolj začasen, v skladu z njo pa tudi niso dopustne nobene spremembe statusa na tem delu nepremičnine, na pravilnost izdelanega elaborata za evidentiranje sprememb v katastru stavb v tehničnem smislu nima nobenega vpliva, saj se odločilno neskladje dejanskega stanja s stanjem vpisov v katastru stavb ugotavlja glede na sedanje (ob ogledu izvedenca za geodezijo in na dan izdaje elaborata), obstoječe stanje v naravi, ne pa glede na neko morebitno prihodnje stanje, ki je v tem trenutku še negotovo. Na ugotavljanje dejanskega stanja, sedanjega stanja v naravi, pa ne more imeti in nima nobenega vpliva niti vprašanje (ne)legalnosti gradnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046427
KZ-1 člen 232, 232/1. ZKP člen 5, 445, 445/1. URS člen 27.
preslepitev kupcev - nedelujoča gospodarska družba - prodaja izdelkov - kurir - pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - pravica do predlaganja dokazov - domneva nedolžnosti - sprememba odločbe o kazenski sankciji - znižanje denarne kazni - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - dokazna ocena - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Za pošten postopek je bistveno, da ima obdolženi, katerega pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljen. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je imel obdolženec med celotnim dokaznim postopkom zagotovljene vse pravice, ki mu kot obdolžencu pripadajo, sodišče prve stopnje pa tudi z izdajo napadene sodbe ni storilo nobene kršitve, ki bi kazala na nepošten postopek ali na kršitev pravice do obrambe obdolženca.
ZFPPIPP člen 118, 118-1, 316, 322, 421, 421-2, 422, 422/1. ZGD-1 člen 274, 275, 295, 295/3, 399, 412, 418, 418/1.
prisilna likvidacija - stranke postopka prisilne likvidacije - družbenik družbe - procesna legitimacija - razrešitev likvidacijskega upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zahteva za sklic skupščine
V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.
ZD člen 10, 10/1, 210, 210/1. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12, 12/1.
zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - dedna pravica - krog zakonitih dedičev - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - elementi zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - nesporna dejstva - uporaba materialnega prava
Zapuščinsko sodišče je samo na podlagi nespornih dejstev sprejelo materialnopravni zaključek o obstoju zunajzakonske skupnosti in s tem pogoja za obstoj dedne pravice, zato ni bilo razlogov za prekinitev postopka in napotitev na pravdo.
Tožnik je 14. 3. 2020 odšel na Hrvaško, kjer je ostal od 15. 3. 2020 do 29. 3. 2020 in ni prišel na delo v Slovenijo. Niso relevantne navedbe toženke, da tožnik formalno ni imel urejenega prebivališča na Hrvaškem. Tam je doma in odhaja na delo v Slovenijo, toženka pa mu tudi priznava potne stroške v zvezi s tem. Ob prehodu meje 14. 3. 2020 so mu hrvaški mejni organi v skladu z ravno uveljavljenim odlokom odredili karanteno oziroma izolacijo za 14 dni, mu izročili pisno obvestilo o tem, ga opozorili na denarno kazen v primeru kršitve, ter mu naročili, naj pokliče epidemiologinjo. Ta je tožniku dala takšna navodila kot mejni organi - v skladu z veljavno različico predpisa, po kateri se je kot okuženo območje štela Slovenija kot celota. Po pravilnem stališču sodišča so glede tožnika odločilna pravila, veljavna 14. 3. 2020, pogojev vstopa zanj ni mogel spreminjati kasnejši odlok z dne 19. 3. 2020, ki je sicer določil izjemo prehajanja za zdravstvene delavce (tožnik je bil bolničar).
Toženka temu stališču v pritožbi nasprotuje in poudarja pomen slednjega predpisa. A celo v primeru, če bi imela prav oziroma, če bi hrvaški predpis res določal, da tožnik lahko prekine karanteno, bi to imelo vpliv na presojo neopravičenega izostanka oziroma hujše kršitve, ne pa tudi krivde. Vprašanje krivde je le v tem, ali je tožnik res naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti izostal z dela. Kakšne so bile okoliščine, zaradi katerih ni prišel oziroma ni mogel priti na delo; ali ga te razbremenjujejo krivde v zvezi z izostankom z dela. O navedenem je sodišče prve stopnje tudi že ustrezno razlogovalo, četudi izpostavljeno stališče (da je bistveno, ali je prestopil mejo zato, da bo odsoten z dela) ni povsem ustrezno. Nenazadnje je šlo za odlok, ki je ravno začel veljati in je tožnik zanj zvedel šele ob prehajanju meje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00047191
ZD člen 11, 21, 21/4, 132, 145, 145/1, 167, 205, 205/3, 207, 214, 214/1, 214/2-4. ZDKZ člen 11, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 15, 15/1. ZDKG člen 10. ZZZDR člen 145. ZPP člen 315. URS člen 22.
zapuščinski postopek - zaščitena kmetija - določitev dediča - sodediči - skupna lastnina dedičev - dedovanje kmetijskega gospodarstva - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - neopravljena zapuščinska obravnava - izjava na naroku - uvedba dedovanja (delacija) - sklep o dedovanju - vmesni sklep o dedovanju - stanje na dan zapustnikove smrti - popolna posvojitev - kmetijska zemljišča - zemljiška knjiga
Ko sodišče določi dediča kot prevzemnika kmetije, določi le še dedne deleže drugih upravičencev, ki so bili že ugotovljeni v sklepu o dedovanju.
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke glede odločitve o dedni pravici. Določbe četrtega odstavka 21. člena ZD, da pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih, ni moč razlagati tako, da posvojenec za nazaj, do trenutka rojstva, izgubi vse že pridobljene pravice po naravnih starših.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - nepoložitev kupnine v določenem roku. - razveljavitev prodaje nepremičnin
Kupec ni položil kupnine v roku, ki je bil določen v odredbi o prodaji,drugega oziroma naslednjega najboljšega kupca za predmetno nepremičnino pa ni bilo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno razveljavilo prodajo dolžnikove nepremičnine.
spor o pristojnosti - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - agencija - vrednost spornega predmeta - pristojnost okrajnega sodišča - gospodarski spor
Vrednost spora je 25,50 EUR s pripadki, tožeča stranka pa je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in ni gospodarski subjekt naštet v 481. členu ZPP (subjektivni kriterij po ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045961
ZGD-1 člen 388, 388/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 5, 5/1, 5/2, 8, 8/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 5, 5/1, 5/4. ZPre-1 člen 68, 68/1, 68/2.
nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - obveznost izvedbe naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - prevzem delniške družbe - izključitev manjšinskih delničarjev - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - domneva o pošteni odpravnini - izpodbojnost zakonske domneve - zloraba pravic delničarja - neizpodbojna zakonska domneva - primerjalno pravo - nemško pravo
V skladu z načelom kontradiktornosti mora sodišče tudi v nepravdnem postopku opraviti narok, na katerem lahko udeleženci v celoti in dokončno izkoristijo pravico do izjave, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Gre za izraz in vsebino ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic. Glavna obravnava (po stališču pritožbenega sodišča pa je v nepravdnem postopku temu namenjen narok, katerega izvedbo zahteva 8. člen ZNP-1) ni le sredstvo za izvedbo dokazov, temveč je njen namen tudi v tem, da omogoči, da se organ in stranka srečata v procesno enakopravnem razmerju z namenom, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo, potrebno za presojo, ki jo mora opraviti prvostopenjsko sodišče, kar je bistveno povezano s samo naravo sodnega odločanja.
Glede na dejstvo, da je predlagatelj med drugim zatrjeval tudi dejstva, ki bi lahko pomenila zlorabo pravic, bi sodišče prve stopnje, tudi če je menilo, da je zahtevek v danem trenutku (še) nesklepčen, moralo izvesti narok za obravnavo predloga in s tem udeležencem v postopku dati možnost izjaviti se o vseh zatrjevanih dejstvih ter s tem dati tudi možnost odprave nesklepčnosti, če je presodilo, da gre za predlog, ki ni sklepčen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - denarno povračilo - višina
Pritožba ne nasprotuje poudarku sodišča prve stopnje, da je tudi sicer iz odpovedi razbrati le začasno, namesto trajnega prenehanja potrebe po tožničinem delu, kar je v smislu drugega odstavka 89. člena ZDR-1 bistven pogoj za utemeljenost odpovednega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, po katerem preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi preneha zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
Pritožba torej neutemeljeno vztraja, da je začasna prepoved dejavnosti sama po sebi utemeljen razlog za odpoved. Pri tem navaja, da je splošno znano dejstvo, da pravni subjekt, ki zaradi prepovedi začasno ne more opravljati dejavnosti, utrpi izgubo dohodka. Tudi, če bi to držalo, glede na zgoraj pojasnjeno, navedeno ne bi moglo predstavljati zadostne dejanske podlage zakonite odpovedi.
Pritožbene navedbe o tem, kakšno je bilo kasnejše dogajanje, kakšne so bile omejitve poslovanja v letih 2020 in 2021, torej v času po podani odpovedi, za presojo utemeljenosti odpovednega razloga niso upoštevne. Tudi ni pomembna pritožbena navedba, da je toženka kasneje sprejela novo sistemizacijo delovnih mest in tožničino delovno mesto ukinila. Ta okoliščina bi utegnila biti relevantna, če bi pritožbeno sodišče presojalo smiselnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi namesto reintegracije, kar pa ni predmet pritožbenega postopka.