Temeljno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov je končni uspeh strank z zahtevkom v pravdi, uspeh po posameznih fazah postopka ob tem ni odločilen. Tudi pritožbene stroške pa je upoštevati kot potrebne pravdne stroške strank v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046341
ZIZ člen 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 319.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dediščinska skupnost - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog dolžnika za odlog izvršbe - ugovor po izteku roka - pobot - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Dolžniki v ugovoru ponovno uveljavljajo ugovorni razlog, o katerem je že bilo odločeno. Zaradi prepovedi dvakratnega sojenja v isti stvari o istih ugovornih navedbah ni dopustno še enkrat odločati. Zato je sodišče pravilno ugovor zavrglo.
Povečana vrednost nepremičnine bi bila lahko samo posledica razlike v stopnji izdelave oz. dokončanja notranjosti objekta, vendar pa cenilka ni izdelala cenitve na tak način. V primeru vzpostavitve etažne lastnine bo to v nadaljevanju postopka primerno upoštevano, saj se hipoteka razteza tudi na (nove) etažne dele.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet
Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ je edini pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe, da izvršilni postopek še ni končan. Ker je bila v tem postopku že dovoljena izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ki jo je sodišče ustavilo, saj dolžnik ni imel odprtega nobenega transakcijskega računa, je moral upnik predlog za objektivno kumulacijo še konkretizirati, to je določiti nov račun in banko oziroma izkazati spremenjene okoliščine. Navedeno je upnik v svojem predlogu izkazal.
stečajni postopek - sklep o prodaji nepremičnin - določitev izklicne cene - tržna vrednost - ocenjena likvidacijska vrednost - ovira za prodajo premoženja - obstoj ločitvene pravice
Zakon sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Zakon pri določitvi izklicne cene sodišča torej ne omejuje navzgor, temveč navzdol. Pri določitvi izklicne cene hitrost postopka prodaje tudi ni edino merilo, ki ga je potrebno upoštevati. V skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, je potrebno postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji tudi glede višine plačila terjatev upnikov. Zato zlasti ob prvi prodaji izklicne cene brez tehtnih razlogov ni smiselno določiti občutno pod vrednostjo, ocenjeno na podlagi ocenjene tržne vrednosti nepremičnine.
Tožnik je 14. 3. 2020 odšel na Hrvaško, kjer je ostal od 15. 3. 2020 do 29. 3. 2020 in ni prišel na delo v Slovenijo. Niso relevantne navedbe toženke, da tožnik formalno ni imel urejenega prebivališča na Hrvaškem. Tam je doma in odhaja na delo v Slovenijo, toženka pa mu tudi priznava potne stroške v zvezi s tem. Ob prehodu meje 14. 3. 2020 so mu hrvaški mejni organi v skladu z ravno uveljavljenim odlokom odredili karanteno oziroma izolacijo za 14 dni, mu izročili pisno obvestilo o tem, ga opozorili na denarno kazen v primeru kršitve, ter mu naročili, naj pokliče epidemiologinjo. Ta je tožniku dala takšna navodila kot mejni organi - v skladu z veljavno različico predpisa, po kateri se je kot okuženo območje štela Slovenija kot celota. Po pravilnem stališču sodišča so glede tožnika odločilna pravila, veljavna 14. 3. 2020, pogojev vstopa zanj ni mogel spreminjati kasnejši odlok z dne 19. 3. 2020, ki je sicer določil izjemo prehajanja za zdravstvene delavce (tožnik je bil bolničar).
Toženka temu stališču v pritožbi nasprotuje in poudarja pomen slednjega predpisa. A celo v primeru, če bi imela prav oziroma, če bi hrvaški predpis res določal, da tožnik lahko prekine karanteno, bi to imelo vpliv na presojo neopravičenega izostanka oziroma hujše kršitve, ne pa tudi krivde. Vprašanje krivde je le v tem, ali je tožnik res naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti izostal z dela. Kakšne so bile okoliščine, zaradi katerih ni prišel oziroma ni mogel priti na delo; ali ga te razbremenjujejo krivde v zvezi z izostankom z dela. O navedenem je sodišče prve stopnje tudi že ustrezno razlogovalo, četudi izpostavljeno stališče (da je bistveno, ali je prestopil mejo zato, da bo odsoten z dela) ni povsem ustrezno. Nenazadnje je šlo za odlok, ki je ravno začel veljati in je tožnik zanj zvedel šele ob prehajanju meje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046157
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1.
kaznivo dejanje goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba obtožnice - dokazi in dokazna ocena
Ocena obdolženkinega zagovora v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi se namreč nanaša na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, medtem ko se kazenska odgovornost obdolženke nanaša na njen subjektivni odnos do kaznivega dejanja. Uveljavljana kršitev zato ni podana. Po prevladujočem stališču procesne teorije in tudi ustaljeni sodni praksi pa sme sodišče spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe (tudi) v bistvenih delih, vendar le, če je to v obdolženčevo korist. Višje sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da z navedenimi posegi v opis dejanja ni z ničemer poseglo v pravni položaj obdolženke, saj se vsebina očitanih izvršitvenih ravnanj in kazenskopravni očitek kot celota zanjo s tem nista prav nič spremenila, kvečjemu zmanjšala.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 5, 5/2, 8, 166, 166/2, 203, 203/3, 340, 340/1-1, 371, 371/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - prisotnost zagovornika - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Ker obtoženima ob navzočnosti kvalificirane obrambe, torej njunih zagovornikov ni bila dana možnost zaslišati obremenilnih prič niti jima postavljati vprašanja niti dajati pripombe na njuni izpovedbi, je sodišče prve stopnje kršilo njuno pravico do zaslišanja obremenilne priče, kar vse je vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe (tretja alineja 29. člena Ustave RS zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - zamuda roka
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 3. 2019 podala po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, zato je odpoved prepozna in nezakonita.
uporaba pogodbenega prava - opravljanje dejavnosti
Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki, ki so posledica opravljanja dejavnosti, torej ne enkratne prodaje, kakršno je kot razlog za izključitev odškodninskega zahtevka navedla toženka, temveč ukvarjanja s prodajo zaradi pridobivanja materialnih dobrin.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Ob dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ki ji pritožnik glede na to, da v pritožbi tudi sam posredno priznava neskladje s stanjem v naravi vsaj v delu stavbe (podstrešje), niti ne nasprotuje konkretizirano in ob dokazno podprti pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo podano soglasje udeležencev tega nepravdnega postopka, da se izvedejo tako spremembe v katastru stavb kot tudi v zemljiškem katastru in to na način, kot da gre za nov oziroma prvi vpis v kataster, se za neutemeljene izkažejo tudi pritožbene navedbe pritožnika, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dopustilo izdelavo elaboratov za spremembe katastrskih vpisov tudi v tistih delih, kjer do sprememb v naravi ni prišlo, dopustilo nedopustno izvajanje sprememb katastrskih vpisov in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 28. člena ZVEtL-1.
kazenska sankcija - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - namen kaznovanja - individualizacija kazenske sankcije - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priznanje krivde
Sodišče je dolžno v vsaki obravnavani zadevi storilcu kaznivega dejanja odmeriti kazen glede na težo kaznivega dejanja, obtoženčevo krivdo ter ob pravilno ugotovljenih in ocenjenih okoliščinah v skladu z drugim odstavkom 49. člena KZ-1. Sklicevanje pritožnika na izrečene zaporne kazni v kazenskih zadevah z istovrstnim kaznivim dejanjem je brezpredmetno, saj odločb sodišč druge stopnje ni moč šteti za obvezujočo pravno podlago pri odločanju v podobnih primerih. Matematično izrekanje kazni, kot ga ponuja pritožnik, v smislu "večje kot je število ilegalnih prebežnikov, ki jih obtoženec prevaža, višja bo kazen," pa predstavlja (preživeto) idejo retributivizma, ki daleč odstopa od razumevanja namenov kaznovanja iz 45.a člena KZ-1. V navedeni določbi je namreč zajetih več različnih namenov kaznovanja: prevencija, retribucija in rehabilitacija, pri katerih je zaradi koherentnosti in jasnosti sistema nujna ustrezna vzpostavitev hierarhije med njimi, kar je v zakonskem besedilu določeno z besedo "predvsem", ki se nanaša na možnost storilca kaznivega dejanja, da se dostojno vključi v skupno družbeno okolje, torej na rehabilitacijski vidik kaznovanja. Prav slednje je, ob upoštevanju olajševalnih okoliščin (nekaznovanost, obžalovanje, opravičilo najemodajalcu avtomobila), ovrednotenju obteževalnih okoliščin (izkoriščanje življenjske stiske ilegalnih prebežnikov, število oseb in razmere, v katerih jih je prevažal) in upoštevanju objekta kazenskopravnega varstva v konkretnem primeru (javni red in mir), pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovira za odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - obvestilo dolžnika - poslovni delež v družbi - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ustanovitelj zavoda - stečajna masa - premoženje zavoda
Namen zakonskega določila, da mora stečajni dolžnik obvestiti upravitelja o svojem premoženju, je, da je znano vse premoženje, iz katerega se nato lahko poplačajo upniki, za kar poskrbi upravitelj. Res je o tem premoženju dolžnik poročal šele, ko je upraviteljico nanj opozoril upnik, vendar pa ob dejstvu, da (vsaj zaenkrat kaže tako) to premoženje nima vrednosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s tem upniki niso mogli biti oškodovani, družba pa niti ne posluje.
Dejstvo, da je dolžnik ustanovitelj Zavoda Z. ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vsekakor pa ne gre za izpodbojno dejanje v smislu 271. člena ZFPPIPP. Pri izpodbojnih dejanjih gre vsebinsko za preferiranje enega od upnikov, za to pa v tem primeru niti ne more iti. Kot navaja upraviteljica, to premoženje spada v stečajno maso. Vendar pa v stečajno maso spada le sam zavod oziroma ustanoviteljske pravice v njem, ne pa tudi premoženje, ki ga zavod ima. Oprema, surovine in mesni izdelki so del premoženja zavoda in ne stečajnega dolžnika, kar je izkazano z listinami, zato jih upraviteljica ne more in ne sme kar prodati kot stečajno maso v tem postopku. V stečajno maso bi ti predmeti, ki predstavljajo premoženje zavoda, lahko spadali le, če bi bil zavod likvidiran in bi njegovo premoženje pripadlo ustanovitelju, torej stečajnemu dolžniku.
pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - obrazloženost sodne odločbe - odločba o premoženjskopravnem zahtevku
Ob pritožbenem ocenjevanju točke 8 obrazložitve izpodbijane odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni obrazložena v skladu z zgoraj povzetimi zahtevami Ustavnega sodišča, kar posledično pomeni, da izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov in je obremenjena z uveljavljano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo zatrjuje pritožnik. V obrazložitvi predmetne odločbe nikjer niso razvidni formalni pravni viri, na temelju katerih je sodišče prve stopnje odločilo, saj kot že rečeno, ne zadostuje zgolj sklicevanje na kazenskopravno normo 105. člena ZKP.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba izvajanja stikov - prevzemno predajno mesto - spremenjene okoliščine - največja korist otroka
Dolžnost staršev je, da ob predaji otroka poskrbita za varno predajo otroka od enega starša k drugemu staršu.
Zgolj enkraten dogodek, ko so na mestu predaje bile na tleh videne igle, ne opravičuje pogojev za spremembo kraja predaje otroka oziroma drugačno ureditev stikov med udeleženci nepravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047915
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 496. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/4.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - plačilo kupnine - trditveno in dokazno breme - povrnitev stroškov postopka - potni stroški odvetnika - pravica do svobodne izbire odvetnika - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potrebni stroški postopka - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, je v sodni praksi (pri čemer ne gre le za sodno prakso Delovnega in socialnega sodišča) zavzeto večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru gre torej za delovno območje Okrajnega sodišča na Vrhniki. Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. O tem je stališče že zavzelo Ustavno sodišče, v ustaljeni sodni praksi rednih sodišč pa se potne stroške pooblaščenca s sedežem izven delovnega območja sodišča upošteva kot potrebne, če to opravičuje narava konkretnega mandatnega razmerja in druge okoliščine. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Ni sporno, da takih posebnih okoliščin tožnik v tej pravdi ni zatrjeval.
OZ člen 240.. ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/4.. URS člen 22.
vračilo štipendije - višja sila - zdravstveno stanje
Res je skladno z določilom četrtega odstavka 87. člena ZŠtip-1 lečeči zdravnik specialist tisti, ki lahko ugotovi, da je zdravstveno stanje vplivalo na to, da štipendist ni mogel izpolniti svojih študijskih obveznosti. Zato je tožeča stranka kontaktirala lečečega specialista oziroma operaterja, kar izkazuje predložena elektronska korespondenca med tožečo stranko in samim operaterjem. Le-ta potrjuje, da je tožeča stranka poskušala pri operaterju dobiti sporno potrdilo, vendar jo je lečeči specialist napotil na osebno zdravnico, ker specialisti naj ne bi bili pravi naslov za izdajanje posebnih mnenj, potrdil. Tožeča stranka se je zato upravičeno obrnila na osebno zdravnico, ki ji je vsled napotitve s strani lečečega specialista, mnenje tudi izdala. Posledično je šteti, da je tožeča stranka s predložitvijo tega potrdila, izkazala obstoj opravičljivih zdravstvenih razlogov oziroma višjo silo, kot jo opredeljuje pravna podlaga.
Zoper sklep pritožbenega sodišča je vložnica 26. 1. 2021 na Vrhovno sodišče RS vložila pritožbo, ki je bila nato odstopljena sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje.
Po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje navedeno vlogo utemeljeno zavrglo. V tem primeru gre namreč za nedovoljeno pritožbo, ki jo skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena iz razloga, ker zoper sklep sodišča druge stopnje stranka na more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva, kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00046452
OZ člen 1061.. ZDDV-1 člen 82, 82/1.. ZNP-1 člen 1, 1/2, 9.. ZOR člen 1062, 1062/1, 1063, 1063/2, 1064, 1064/2.. ZPP člen 224.
sodno odprtje sefa - nepravdni postopek - pogoji - povratnica kot javna listina - reševanje predhodnega vprašanja - stroški postopka
Predlagateljica je s predlogom v predmetni zadevi uveljavljala sodno odprtje sefa skladno z določbo 1064. člena ZOR, sodišče prve stopnje pa je tak predlog pravilno obravnavalo po pravilih nepravdnega postopka. Sicer drži, da ZOR, ki sicer regulira Pogodbo o sefu in se glede na to, da Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) te materije ni uredil, uporablja po drugem odstavku 1061. člena OZ, ne določa postopka, v katerem banka tak zahtevek lahko uveljavi. Je pa podlaga za obravnavanje zahtevka za sodno odprtje sefa v nepravdnem postopku podana v drugem odstavku 1. člena ZNP-1. Ta določa, da se določbe ZNP-1 uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.
invalidska pokojnina - odmera - meddržavni sporazum
Tožena strankaje pravilno upoštevala tako pokojninsko dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji kot tudi pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Severna Makedonija in tudi prišteto pokojninsko dobo.
Glede upoštevanja dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški pa je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, da bi bil v primeru upoštevanja navedene dobe tožniku odmerjen sorazmerni del invalidske pokojnine, ki pa bi bil za tožnika manj ugoden od invalidske pokojnine, kot je odmerjena z izpodbijano odločbo.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ne Pogodba in ne ZOdv ne ločita pojma "pravno svetovanje" od drugih odvetniških storitev, zato tožena stranka ne more uspeti s subjektivno pogojenim ločevanjem med "pravnim svetovanjem" in "odvetniškimi storitvami".