prekršek - strelno orožje - posest orožja - pravica do izjave
Orožna posestna listina daje pravico do posesti orožja le kršiteljici - pravni osebi. Namen zakona je, da je orožje ves čas sledljivo, o čemer mora obstajati "papirnata" sled, na podlagi katere je vedno mogoče ugotoviti, katera konkretno je tista oseba, ki v določenem trenutku poseduje orožje. Ne glede na to, da voljo pravne osebe oblikujejo njeni organi, pravica do posesti orožja, ki jo ima pravna oseba, ne pomeni avtomatično, da ima to pravico zakoniti zastopnik pravne osebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046103
KZ-1 člen 20, 296, 296/1, 296/2, 375. KZ-B člen 78, 93.
kaznivo dejanje nasilništva - mladoletni storilec - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - dejansko stanje - sostorilci
Pritožba povsem spregleda, da se mladoletniku očita, da je z zavestnim sodelovanjem pri storitvi kaznivega dejanja, skupaj s posebej obravnavanimi S.P., D.V. in T.F. pretepal oškodovanca D.G., ko je na tleh ležečega pretepal tako, da ga je z roko udaril po telesu, ko pa je oškodovanec vstal, ga je še sunil tako, da je padel. Mladoletniku se torej očita kaznivo dejanje nasilništva po drugem odstavku 296. člena KZ-1, ker ga je storil z več osebami. Število storilcev (dva ali več) je kvalifikatorna okoliščina. Vsi morajo biti sostorilci kaznivega dejanja po prvem odstavku 296. člena KZ-1. Da je mladoletnik storil očitano kaznivo dejanje, izhaja delno že iz njegovega zagovora, ko je povedal, da je videl kako je oškodovanec udaril T.F. ter je zato oškodovanca porinil vstran in ko je videl, da je oškodovanca brcnil v nogo močnejši Rom (S.P.). Pritožba tudi spregleda, da je bil mladoletnik kot storilec očitanega mu kaznivega dejanja z ostalimi posebej obravnavani prepoznan tudi na posnetkih kamer, kot tudi na posnetku preko mobilnega telefona. Mladoletnikova vloga zato ni bila zgolj tista, da je vlekel nekoga vstran, oziroma da ju je poskušal dati narazen, kot to skuša prikazati pritožba. To dejanje mladoletnika se je dogajalo že proti koncu pretepa. Mladoletnika pa je predvsem videti že pri začetku pretepa, kar je izpovedala policistka T.M. Policist S.V. pa je povedal, da mu je oseba pod psevdonimom "R." zaupala, da je pretep preko mobilnega telefona snemala ena uporabnica le tega in ki je trajal 21 sekund in je prepoznal osebe, ki so pretepale oškodovanca. Na tem posnetku je na začetku viden mladoletnik, oblečen v temnejša oblačila, s podvihanimi rokavi puloverja in s cigareto v ustih, ki na tleh ležečega oškodovanca najprej potiska, ko pa je ta vstal, ga sunkovito porine od sebe. Vidi se tudi ravnanje T.F. in S.P. in na koncu še ravnanje D.V., ko oškodovanca, ko poskuša vstati, z levo nogo brcne z vso silo v glavo, tako da ta pade na tla in negiben obleži. S takim ravnanjem pa so torej vsi skupaj, torej tudi mladoletnik, spravili oškodovanca G. v podrejeni položaj, saj je postal objekt izvajanja njihovega nasilja in se ni mogel upreti ter mu povzročili opisane poškodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00046979
ZPP člen 24, 25, 63. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515. ZFPPIPP člen 42.
tožba na plačilo odškodnine - stečajni postopek nad toženo stranko - krajevna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - navezne okoliščine - novejša sodna praksa - odškodninska odgovornost poslovodje - koneksnost
Sodišče se zmotno sklicuje na stališče, ki je bilo oblikovano v starejši sodni praksi, da je odločilno merilo koneksnosti, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom.
Vzročna zveza med odškodninsko terjatvijo, ki jo tožeča stranka proti toženima strankama uveljavlja in stečajnim postopkom, ni podana v tem pomenu, da bi bil začetek stečajnega postopka eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu uveljavljenega zahtevka.
Začetek stečajnega postopka nad družbo ni razlog, ki bi vplival na očitek tožeče stranke toženima strankama, da nista poslovala v skladu z določili ZZPPIPP postopkih zaradi insolventnost, ki določajo odškodninsko odgovornost članov poslovodstva. Tožeča stranka je namreč izrecno pojasnila, da ne uveljavlja odškodninske odgovornosti toženih strank na podlagi 42. člena ZFPPIPP, ampak na podlagi 263. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048498
DZ člen 269, 269/1. ZPP člen 249, 285. ZNP-1 člen 45. URS člen 22. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 40, 42.
nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost izvida in mnenja - začasna odredba o stikih - stiki staršev z otrokom - ukinitev stikov - odtujevanje otroka - ponovna vzpostavitev stikov - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - korist mladoletnega otroka - materialno procesno vodstvo - sklep presenečenja
Popolna ukinitev stika predstavlja skrajni ukrep, za katerega se sodišče odloči, ko koristi otrok ni mogoče zavarovati z milejšim ukrepom. ESČP poudarja, da je polje presoje nacionalnih oblasti glede pravice do stikov med starši in otroci zelo ozko.
Stiki pod nadzorom se med drugim izvajajo tudi takrat, kadar družinske povezanosti med osebami, med katerimi se izvajajo, ni, ali pa je bila ta dlje časa prekinjena in je zato potreben določen čas za vzpostavitev pristnega odnosa. V konkretnem primeru je bila povezanost med A. A. in očetom dlje časa prekinjena, zato so bili nadzorovani stiki uvedeni predvsem zaradi psihološke podpore, nudene s strani strokovno usposobljene osebe vsem udeležencem postopka, s ciljem, da se ponovno omogoči odnos med otrokom in očetom. Država ima v primerih, ki se nanašajo na pravice do stikov z enim od staršev, načeloma obveznost, da sprejme ukrepe za ponovno združitev staršev z njihovimi otroki in da takšna srečanja omogoči, če to narekuje otrokova korist.
zapuščinski postopek - stroški začasnega zastopnika - skupni stroški postopka - predujem za začasnega zastopnika - zavezanec za plačilo - dedič kot plačnik predujma za stroške - manjkajoči predujem
Stroški začasnega zastopnika predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka (drugi odstavek 174. člena ZD), vendar pa sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o končni delitvi stroškov zapuščinskega postopka, temveč zgolj o dopolnitvi manjkajočega predujma.
O tem, kdo je dolžan založiti predujem za začasnega zastopnika, je bilo že odločeno s sklepom. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je za doplačilo manjkajočega predujma za delo začasnega zastopnika odvetnika naložilo dedičema tedanje zavezanke.
OZ ne določa obveznosti upnika z več dolžniki glede iste terjatve, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih najprej poskuša poplačati od vseh ostalih, saj se šteje, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik (in ne kdo drugi) nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, da torej ni zakonsko predpisane kumulacije ali vrstnega reda unovčevanja solidarnih osebnih zavarovanj, vzpostavitev take obveznosti kot pogoja za izpodbijanje pravnih dejanj posameznega dolžnika pa bi v razmerju do upnika negirala namen instituta solidarnosti, ki je namenjen enostavnejšemu in hitrejšemu poplačilu upnika od tistega solidarnega dolžnika, od katerega bo po njegovem mnenju najlažje prišel do (polnega) plačila svoje terjatve, kar posledično pomeni, da tretji, t.j. prejemnik koristi, ki je pasivno legitimiran za v pravdi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, z ugovorom, da bi se upnik lahko poplačal od drugih solidarnih dolžnikov oziroma solidarnih porokov, ne more uspeti.
Ker toženi stranki nista uspeli izkazati t.i. pojma hude nehvaležnosti, ki je pogoj za enostranski preklic darila, sodišče prve stopnje pa je ob tem dokazno podprto ugotovilo in zaključilo še, da Sporazum predstavlja soglasje volj obeh pogodbenikov za sporazumno razvezo v letu 2007 sklenjene darilne pogodbe, je sodišče prve stopnje, pravilno zaključilo, da je šlo pri sklenitvi Sporazuma o razvezi darilne pogodbe iz leta 2007 za dvostranski pravni posel o razvezi darilne pogodbe in ne za enostranski preklic darila s strani drugotoženca.
Ker Sporazum torej ne predstavlja enostranskega pravnega posla, enostranskega preklica darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke, temveč dvostranski pravni posel, sporazum (soglasje volj) za razvezo darilne pogodbe, ne da bi za to obstajali pogoji za preklic darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke (prvotoženke), so že iz tega razloga neutemeljene tudi pritožbene navedbe drugotoženca, da se je z dejanjem prvotoženke (obdarjenke), t.j. s prenosom lastninske pravice na nepremičnini nazaj v (zemljiškoknjižno) last drugotoženca (darovalca), dosegel zgolj pravni učinek preklica darila. S Sporazumom se je namreč toženka (brez kakršnekoli odmene) strinjala z razvezo darilne pogodbe in hkrati na drugotoženca prenesla (ne samo lastninsko pravico na podarjenem zemljišču, temveč) tudi lastninsko pravico na hiši, zgrajeni na podarjenem zemljišču po obdaritvi, katere graditelj ni bil drugotoženec, čeprav v njej še vedno biva. Ob takšnem dejanskem stanju pa je materialno pravno povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je šlo pri pravnem dejanju dolžnice (prvotoženke) za neodplačno razpolaganje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046134
ZKP člen 240, 240/4, 240/6, 331, 331/5.. ZZOKPOHO člen 3.. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni otrok kot oškodovanec - zaslišanje mladoletne osebe - zaslišanje otroka - varstvo koristi otroka - dokazna ocena - oprostilna sodba
Sicer drži, kot opozarja pritožba, da je zaslišanje otroka, kadar je ta žrtev kaznivega dejanja, tudi njemu v korist in predvsem v pomoč, vendar je pri taki oceni treba upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja in težo očitkov v obtožbi ter predvsem, ali je zaslišanje otroka res nujno potrebno za celovito in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Če je to možno zgolj s posrednimi dokazi potem je treba presoditi, ali interes postopka pretehta morebitne škodljive posledice, ki bi zaradi zaslišanja nastale pri otroku, ki bi oziroma, če bi sploh, pričal zoper svojo mater, s katero živi in je nanjo čustveno navezan.
odškodninski zahtevek - odškodnina za posek lesa - sečnja gozda - posekan les - večja količina - sanitarna sečnja - prodaja lesa - odkupna vrednost - cena - obseg premoženjske škode - cenik - izračun škode - sanacija posega v prostor
Toženka ni plačala celotnega posekanega in odpeljanega lesa. Za pravilen izračun vrednosti lesa je relevantno, koliko je glede na celoto toženka še dolžna plačati tožniku, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da mu je bilo plačano premalo.
povrnitev škode - škoda, ki jo povzroči žival - ugriz psa - odgovornost imetnika živali - imetništvo živali
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da imetnica psa v času škodnega dogodka ni bila toženka, pač pa njena mati, saj je bila slednja tista, ki ga je imela v varstvu in pod nadzorom. Vprašanje, kakšen nadzor je izvajala imetnica, ki ni toženka, zato ni relevantno, in so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki zoper pomanjkljiv dokazni postopek, češ da ni bil dovolj izveden za razjasnitev okoliščin nadzora in konkretnega nastanka škodnega dogodka. Toženka, čeprav lastnica, ni tista, ki bi bodisi objektivno bodisi krivdno odgovarjala za škodo, ki jo je njen pes povzročil, ker v času povzročitve škode ni bila njegova imetnica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045983
KZ-1 člen 54, 54/1, 220, 220/1, 300, 300/1.. ZKP člen 358, 358/4.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano dejanje - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - direktni naklep - specialni povratnik - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - prištevnost storilca - zaporna kazen
Sodišče prve stopnje je v točki 5 obrazložitve obrazložilo, da ni pogojev, na podlagi katerih bi bilo moč obdolženemu izreči oprostilno sodbo na podlagi četrtega odstavka 358. člena ZKP. Sodišče prve stopnje izreče tako sodbo, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Ni moč prezreti, da povzročena škoda ni tako majhna, da bi jo bilo moč zanemariti. Neznatna ni niti teža storjenega kaznivega dejanja, prav tako pa ni moč spregledati načina obdolženčevega ravnanja in stopnje njegove krivde, saj ga je storil z direktnim naklepom. Še najmanj pa je moč upoštevati njegove osebne okoliščine. Obdolženec je namreč specialni povratnik, ki je bil že velikokrat obsojen pred sodiščem na zaporne kazni, ki pa nanj niso imele nobenega učinka, da bi z njimi prenehal. Tako ni moč govoriti o tem, da gre za nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih glede na obrazloženo povzročila obsodba.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - izguba pravne subjektivitete - zavrženje tožbe - umik tožbe - priporočena oddaja na pošto - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljeno. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo izročeno sodišču pred izdajo izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je tožbo zavrglo, saj bi moralo postopek zaradi umika tožbe ustaviti. Pri tem dejstvo, da tožena stranka v umik ne more več privoliti na odločitev nima vpliva. Namen privolitve tožene stranke v umik je interes tožene stranke, da se postopek meritorno konča in se zadeva vsebinsko pravnomočno zaključi, do česar pa v obravnavanem primeru zaradi posledic izbrisa tožene stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka, ne more več priti.
Pravni termin, da se "...predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika..." zavrne, se v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ nanaša na dejanski stan, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o nečem drugem, kot je bilo predlagano.
izvršba zoper delodajalca - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka
ZIZ izrecno predpisuje, da je dolžnikovo redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi ugovor, ta pa mora biti vložen v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi. Če bi zakonodajalec želel urediti drugačen položaj dolžnika po določbi 134. člena ZIZ, bi jasno in nedvoumno dopustil daljši rok za vložitev ugovora. Vendar ZIZ v nobeni določbi ne podaljšuje ugovornega roka, ki je zakonski rok in nepodaljšljiv.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka.
Predlagatelj ima v primerjavi z nasprotno udeleženko daleč večji obseg premoženja in s tem povezane premoženjske zmožnosti. Ker je sodišče na strani nasprotne udeleženke ugotovilo boljše premoženjske razmere kot v času prvega sojenja, pa je zaključilo, da je potrebna drugačna porazdelitev preživninskega bremena.
stvarna služnost - služnostna pravica - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - vznemirjanje služnostne pravice - prenehanje vznemirjanja - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - časovna omejitev služnosti - namen uporabe služnostne poti - nesorazmernost posega - dostop do parcele - izvrševanje stvarne služnosti
Omejitev uporabe služnostne poti le na določeno časovno razdobje, kot je to storilo sodišče prve stopnje, prekomerno posega v namen služnostne pravice in jo lahko izvotli. V primerih, kot je predmetni, kjer gre za nastanek stvarne služnosti s priposestvovanjem, je pomen namena gospodarske izrabe gospodujoče nepremičnine in narave same služnosti še dodatno poudarjen. Tovrstna omejitev v procesu pravno-formalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječe služnosti bi utegnila pomeniti zožitev te služnosti, kar je nedopustno s konceptualnega vidika.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - želje varovanca - postavitev skrbnika - primernost skrbnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja, da bi bil njegov skrbnik (njegov brat) A. A., pri čemer je razumel, kaj bo vloga skrbnika, je ob nadaljnjih ugotovitvah, da A. A. B. A. najbolj zaupa in se z njim razume ter je A. A. najprimernejša oseba za skrbnika, ker živi z nasprotnim udeležencem na istem naslovu in že doslej zanj skrbi več kot ostali člani širše družine (z izjemo matere), odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika B. A. postavi njegovega brata A. A., pravilna.
IZVRŠILNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046401
ZIZ člen 15, 43, 76, 76/2, 189, 189/3, 189/6, 189/7, 189/8, 192. ZPP člen 286b. ZKZ člen 22.
javna dražba nepremičnin - domik - sklep o domiku nepremičnine - konstitutivna odločba - sklep o izročitvi nepremičnine - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - pravočasna položitev kupnine - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - plačilo dolga - umik izvršilnega predloga - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - narava roka - sodni rok - procesni rok - pravočasno grajanje procesnih kršitev - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - prepoved poseganja v pridobljene pravice - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi
Bistveno vprašanje v obravnavanem primeru je, ali bi z ustavitvijo izvršilnega postopka in razveljavitvijo opravljenih izvršilnih dejanj prišlo do nedopustnega posega v pričakovalno lastninsko pravico kupca. Le-ta sicer pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na javni dražbi v izvršbi, (šele) s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, vendar je po stališču (ustavno)sodne prakse njegov pravni položaj v določeni meri varovan že pred tem. Od domika nepremičnine dalje ima namreč kupec že lastninsko pravico v pričakovanju in je pridobitev polne pravice odvisna le od zakonitosti javne dražbe ter izpolnitve obveznosti položitve kupnine, ne more pa biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine (npr. poplačilo dolga), zaradi katere bi bilo treba ustaviti izvršilni postopek in razveljaviti opravljena izvršilna dejanja. Taka razveljavitev bi namreč posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. domikom. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi ključno, ali je bilo plačilo celotnega dolga, na podlagi katerega je upnik dne 21. 9. 2020 podal umik izvršilnega predloga, opravljeno pred ali po domiku.
Glede na citirani sedmi odstavek 189. člena ZIZ ima pritožba prav, da je sodišče prve stopnje na drugi javni dražbi kupcu napačno naložilo, da v roku 30 dni predloži odločbo upravnega organa, iz katerega bo izhajala odobritev pravnega posla. Iz navedene zakonske določbe namreč povsem jasno izhaja, da mora sodišče po končani dražbi najboljšega ponudnika napotiti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve. Le če kupec v postavljenem roku ne vloži vloge, je zato mogoče šteti, da ni izpolnil pogoja iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ, ne pa tudi v primeru, če pravočasno ne predloži že same odločbe upravnega organa o odobritvi posla. Za tako stališče v ZIZ ni podlage. Vendar iz zapisnika druge javne dražbe v spisu ne izhaja, da bi pritožnik navedeno napačno določitev roka v zvezi z odobritvijo pravnega posla grajal že na samem dražbenem naroku in v pritožbi tudi ne trdi, da tega brez svoje krivde ne bi mogel storiti že tedaj. Uveljavljanje te kršitve šele v pritožbi je zato prepozno. Dolžino roka za vložitev vloge za pridobitev odobritve posla namreč po sedmem odstavku 189. člena ZIZ določi sodišče, gre torej za sodni procesni rok in je zato nepravilno določitev navedenega roka treba šteti kot procesno kršitev. Le-te pa je treba grajati takoj, ko je to mogoče, kasneje pa le, če to prej iz upravičenega razloga ni bilo mogoče.
Do domika v konkretnem primeru sploh še ni prišlo. Iz citiranih določb tretjega in šestega odstavka 189. člena ZIZ izhaja, da zakon pri prodaji nepremičnine na javni dražbi loči med razglasitvijo domika na samem naroku in med izdajo sklepa o domiku. Sodišče mora torej opraviti dve ločeni dejanji (razglasiti domik in izdati sklep o domiku), pri čemer praviloma to stori sočasno. Ne velja pa to absolutno, izjema od tega pravila je prav položaj, kakršen je obravnavani. Iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ namreč izhaja, da sodišče postopa drugače, ko je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev upravnega organa. V takem primeru namreč sodišče kupca napoti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve, po ponudnikovi pridobitvi odobritve pa nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Ko je sklenitev pravnega posla odvisna tudi od odobritve upravnega organa, torej sodišče na dražbi še ne razglasi domika, saj je ta odvisen od izpolnitve odložnega pogoja pridobitve odobritve. Če se ta pogoj izpolni, pa sodišče takoj nato izda sklep o domiku. Tak sklep je konstitutivne narave, zato domik objektivno nastopi šele z izdajo sklepa in ga ni mogoče domnevati na podlagi obstoja določenih dejstev ob koncu javne dražbe. Nastop pravnih učinkov domika je mogoče vezati le na izdajo pisnega sklepa o domiku.
Pravno zmotno je pritožbeno razlogovanje, da izdaja pisnega odpravka sklepa o domiku nima konstitutivnega, temveč deklaratoren učinek in da je do domika prišlo de facto že na drugi javni dražbi ter s sklepom z dne 21. 8. 2020, s katerim je bilo ugotovljeno, da je najvišji ponudnik za predmet prodaje kupec A. A. (pod odložnim pogojem pridobitve odobritve posla s strani upravne enote). Navedeno ne drži, saj je v primeru, ko je potrebna še odobritev posla s strani upravnega organa, sklep o domiku konstitutivne narave in je tako šele z njegovo izdajo nepremičnina objektivno domaknjena kupcu. Po presoji tega višjega sodišča zato ni pravilno stališče v sklepu Višjega sodišča v Kopru, I Ip 165/2009, da je kupčev pravni položaj varovan že od trenutka končanja uspešne javne dražbe.
Glede na pritožbene navedbe naj bi sicer tudi iz ustavne odločbe Up-35/98 izhajalo, da je kupčev pravni položaj varovan že od razglasitve domika dalje. Vendar pa višje sodišče meni, da je imelo ustavno sodišče v tam obravnavni zadevi v mislih (najbolj pogosti) položaj, ko do razglasitve domika in izdaje sklepa o domiku pride sočasno, saj je v 14. točki razlogov jasno zapisalo, da je naslov za pridobitev lastninske pravice kupca sklep o domiku. To je tudi razumljivo, saj pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (originarna) pridobitev na podlagi sodne odločbe – sklepa o izročitvi.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začetek postopka po uradni dolžnosti - utemeljen razlog - stanovanjski stroški - obstoječi dolgovi stranke - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi
Sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da obstoji povsem utemeljena bojazen, da se bo izvršilni postopek končal z dražbo stanovanja, ki predstavlja pritožnikov edini dom. To brez dvoma kaže na to, da se pritožnik ne zmore v celoti zavedati dolgoročnih posledic svojih ravnanj in ustrezno poskrbeti za svoje koristi brez hude škode zase. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da obstajajo tehtne okoliščine, ki opravičujejo določen poseg v pritožnikovo integriteto skladno z namenom zakonskega instituta postavitve pod skrbništvo ali delno skrbništvo.