začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - zaščita pred vznemirjanjem - stvarna služnost - nujna pot - sprememba predloga za ustanovitev nujne poti
Upnik je lastnik služeče nepremičnine. Nepravdno sodišče ni določilo upnikove dolžnosti dopustiti vzpostavitev konkretnega opredeljenega stanja v naravi in način vzpostavitve nujne poti. V tem postopku je izdana prepovedna začasna odredbo v korist lastnika služečega zemljišča. Pritožnik (lastnik gospodujočega zemljišča) ni predlagal začasne ureditve služnostne poti. Zato je začasna ureditev z izrečeno prepovedjo del potrebna in primerna. S prepovedno začasno odredbo namreč na dolžnikov ugovor ni mogoče regulirati obsega dovoljenih del. Ob zavrnitvenem ali delno zavrnitvenem sklepu bi to bila namreč pravna posledica odločitve.
ZPP člen 14, 41, 41/1, 44, 44/3, 70, 70-6, 73, 212, 243, 325, 325/1. URS člen 23, 25. OZ člen 10. KZ člen 37, 37/2, 213, 213/1. ZPP-E člen 125, 125/1.
sporna vrednost predmeta - več tožbenih zahtevkov - videz nepristranskosti - izločitveni razlog - izdaja dopolnilne sodbe - višina denarne odškodnine - odločanje o pravdnih stroških - neposlovna odškodninska odgovornost - kriterij uspeha v pravdi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - kaznivo dejanje izsiljevanja - nepremoženjska škoda - zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode
Toženka bi namreč morala označbi vrednosti spornega predmeta oziroma temu, da sta tožnika navedla le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavljata s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, za kar pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, ugovarjali najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZPP.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - invalid - vzrok začasne nezmožnosti za delo
V spornem primeru tožniku ni bila priznana pravica iz invalidskega zavarovanja in s tem ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka zaradi (kot to navaja v pritožbi) zaključenega zdravljenja, zaključila bolniški stalež. Nedvomno je namreč, da je bil tožnik tudi zaradi poškodbe pri delu še vedno nezmožen za delo, saj kot je to odločilo sodišče prve stopnje v zadevi V Ps 551/2018, je poškodba pri delu vplivala na tožnikovo invalidnost v višini 60 %. Na invalidnost pa je vplivala tudi bolezen (sladkorna tip 1), kar pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo ter na podlagi 358. člena ZPP II. točko izreka spremenilo tako, da je natančneje določilo vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer tako, da je vzrok poleg poškodbe pri delu v višini 60 %, tudi bolezen v višini 40 %.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje stečajnega upravitelja
Določba 26. člena URS ne določa, da država odškodninsko odgovarja za protipravno ravnanje nosilca javnih pooblastil (stečajnega upravitelja), ampak je v tem določilu na načelni ravni urejena pravica oškodovanca do povračila škode, ki mu jo v zvezi z izvajanjem oblasti s protipravnim ravnanjem povzroči, v našem primeru nosilec javnih pooblastil. Država tako ne odgovarja za protipravno ravnanje stečajnega upravitelja.
Izhodišče pravila iz prvega odstavka 158. člena ZPP je položaj, ko pride do ustavitve postopka na podlagi tožnikovega dispozitivnega procesnega dejanja umika tožbe, potem, ko spozna, da s tožbo v pravdi ne bo uspel. Drugačen je položaj, ko tožnik umakne tožbo zato, ker je bila njena vložitev upravičena, toženec pa je izpolnil vtoževano obveznost.
Tožena stranka da povod za tožbo takrat, ko lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv izostanek z naroka - pravni pouk v vabilu - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Zatrjevan strah oškodovanca pred obdolžencema in pričami po pravilni prvostopni presoji ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka za glavno obravnavo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 4, 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/1, 59/2.. URS člen 8.
denarno nadomestilo za brezposelnost - zavarovalna doba v Sloveniji - izpolnjevanje pogojev
Ker je bila tožnica ob nastanku brezposelnosti mlajša od 30 let, je že na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Sloveniji v trajanju 7 mesecev in 29 dni v zadnjih 12 mesecih, izpolnila pogoje določene v drugem odstavku 59. člena ZUTD, in seštevanje zavarovalnih dob na podlagi 24. člena BBHSZ ni potrebno.
motenje posesti - pravica do stvarne služnosti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
V pravdi zaradi motenja posesti se ne ugotavlja pravica do služnosti, zato ni pomembno ali je tožnik služnost izvrševal kot je vpisana v zemljiški knjigi ali kako drugače.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - preživninska obveznost
Obročno odplačevanje dolžne takse bo pritožniku olajšalo breme, določen mesečni obrok predstavlja manj kot 3,5 % njegove mesečne plače.
Preživninska obveznost do otrok ne pomeni, da bi moral biti pritožnik sodnih taks v celoti oproščen, prav tako oprostitve ne narekuje njegova upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047999
OZ člen 243, 243/3, 339, 339/2, 349, 349/1, 352, 352/3, 364. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o leasingu - pogodbena odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjave - začetek teka zastaralnega roka - kogentnost določb o zastaranju - dokončna ureditev razmerij med strankama - odstop od pogodbe o leasingu
Za leasingodajalca možnost zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, nastane z njegovim odstopom od leasing pogodbe, saj je takrat nastala škoda že določljiva. S tem trenutkom se rodi tožba in takrat začne teči tudi zastaranje.
Z odstopom leasingodajalca od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca je slednji zavezan k plačilu odškodnine zaradi kršitve pogodbe, kar pomeni, da se njegova izpolnitvena (pogodbena) obveznost spremeni v nadomestno (subrogacijsko) odškodninsko obveznost.
Specifična okoliščina, na katero se tožeča stranka sklicuje, je, da 27. člen pogodbe o leasingu vsebuje v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa. Vendar pa to ne utemeljuje zaključka, da ravno v posledici v naprej dogovorjenega izračuna pozitivnega pogodbenega interesa tožeči stranki ob odstopu od pogodbe o leasingu, ki ta izračun vsebuje, še ni nastala škoda v določljivi višini, s tem pa tudi naj še ne bi zapadla odškodninska terjatev. Prednost pogodbene določitve povrnitve škode je namreč ravno v tem, da je odškodnina vnaprej določena ali določljiva, v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa pa pomeni prav to, da je odškodnina vnaprej določljiva.
sklep o stroških - razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi - napačen naslov dolžnika - vročitev na napačen naslov - neutemeljeno povzročeni stroški
V konkretnem primeru je bil dolžniku sklep o izvršbi vročan na naslov, ki ga je kot naslov dolžnika v predlogu za izvršbo navedel upnik. V postopku je bilo ugotovljeno, da dolžnik v času vročanja tam ni prebival, zaradi česar mu sklep o izvršbi tam ni mogel biti vročen.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ima dolžnik še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Ulica 73, Ljubljana. Iz uradnih evidenc drugega naslova dolžnika ni mogoče pridobiti. Dolžnik je sam povedal, da si ne stalnega ne začasnega prebivališča drugje ni uredil. Hkrati pa tudi ni trdil in ne dokazoval, da bi upnik dejanski naslov prebivališča dolžnika poznal. Šele v tem primeru bi bilo mogoče upniku očitati, da je dolžniku stroške s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, s katerim je sicer zaradi vročanja na naslovu, kjer ni dejansko prebival, uspel, neutemeljeno povzročil. Le takšne stroške je namreč upniku mogoče naložiti v plačilo.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
sprejem osebe na zdravljenje
V predmetni zadevi zadržana oseba po uradni dolžnosti postavljenega odvetnika ni zamenjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v ZDZdr predpisani postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih opravilo z po uradni dolžnosti postavljenim odvetnikom.
odločitev o pravdnih stroških - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Na podlagi spletne aplikacije Google maps sodišče druge stopnje ugotavlja, da je navedena odvetniška pisarna oddaljena od sodišča prve stopnje (Sodna ulica 14, Maribor) vsega 400 metrov, zato pooblaščencu tožeče stranke ne pripada strošek iz naslova odsotnosti iz pisarne v času potovanja po četrtem odstavku 6. člena OT.
začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - sprememba sklepa o začasni odredbi - stiki staršev z otrokom - obseg in način izvajanja stikov - sprememba stikov - izvrševanje stikov z otrokom - konfliktnost med starši - način izvrševanja stikov
Nasprotna udeleženka v predlogu za izdajo začasne odredbe, razen opisa dogodka z dne 12. 12. 2020, ni substancirano navedla dejstev, zaradi katerih predlaga, da se predaja otroka opravi na javnem mestu in da obstaja ogroženost otroka, ki narekuje (na podlagi 157. člena v zvezi s 161. členom DZ), da se že v navedeni fazi postopka z začasno odredbo spremeni dosedanji način prodaje otroka ob stikih, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 19. 8. 2020, s tem, da je nasprotna udeleženka v predlogu predlagala spremenjen način predaje otroka le ob stikih ob vikendih, ne pa tudi ob stikih, ki so določeni med tednom.
najbližja oseba - ambulantno zdravljenje - nerojeni otrok - varovanje zdravja
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v postopku vsaj preveriti, ali je šteti partnerja za najbližjo osebo po 10. točki drugega člena ZDZdr, sicer pa glede na podatke v spisu in izpovedbo nasprotne udeleženke odločiti, da se partnerja zasliši kot drugo osebo, ki bi lahko dala podatke, pomembne za odločitev. Zaslišanje partnerja je torej pomembno ne le zato, da bi si tako lahko ustvarilo vtis o odgovornosti partnerja, njegovem načinu življenja in njegovi zmožnosti za preživljanje družine, kot navaja pritožnica, pač pa zato, da bi lahko pridobilo podatke, potrebne za odločitev, ali so podani pogoji za ambulantno zdravljenje nasprotne udeleženke oziroma za nadzorovano obravnavo.
nasilje v družini - nasilje nad otrokom - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - predpostavke za izdajo - namen instituta - trajanje varnostnega ukrepa - trajanje nasilnega dejanja - zavrnitev predloga - neogroženost otroka - stroški postopka
ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da se ukrepi izrečejo za največ 12 mesecev in se lahko na predlog, ki je vložen pred njihovim iztekom, večkrat podaljšajo. Drugače kot za prvi izrek ukrepa, za podaljšanje ukrepa niso izrecno določene predpostavke, ki morajo biti podane za odločitev o podaljšanju. Pri presoji, katere od predpostavk, ki so določene za izrek ukrepa, morajo biti podane za njihovo podaljšanje, je zato treba upoštevati namen instituta. Ker ukrepi po ZPND omejujejo pomembne osebne dobrine povzročitelja nasilja, mora biti za njihov izrek izkazano njegovo nasilno ravnanje. Ukrepi morajo biti zadostni, da žrtev zaščitijo v obdobju, ki ga potrebuje, da se zagotovi trajnejšo zaščito. Podobno kot pri presoji o trajanju ukrepa, je tudi pri odločanju o njegovem podaljšanju treba ovrednotiti tako okoliščine na strani žrtve, kot tudi na strani povzročitelja nasilja. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, temelji tako na oceni verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj, kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Pomembne so torej okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, kot tudi ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Taksni zavezanec mora zaprositi za oprostitev ali odlog plačila sodne takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu, ta rok pa je potekel v predmetni zadevi 8. 11. 2018. Pritožnikov predlog z dne 27. 10. 2020 je bil prepozen.