spor glede obsega zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - veljavnost oporoke
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča.
Ker je bilo o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, bi lahko le navedba novih, spremenjenih okoliščin, ki tožeči stranki onemogočajo plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje nalagala vsebinsko odločanje o novem predlogu za nadaljnji odlog plačila sodne takse. Glede na predhodno že pravnomočno odločitev o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse, o novem predlogu, ki ni oprt na nova dejstva in dokaze, ob smiselni uporabi 319. člena ZPP, ni mogoče odločati.
odškodninska odgovornost države - izvršilni postopek - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - pravno priznana škoda - višina odškodnine - zakonske zamudne obresti - vzročna zveza - protipravno ravnanje - pravilo ne ultra alterum tantum - povrnitev izvršilnih stroškov
Tožeča stranka je vtoževala odškodnino zoper državo, ker zaradi napak izvršilnega sodišča ni pridobila zastavne pravice na nepremičnini in v izvršbi ni bila poplačana. Kot odškodnino lahko zahteva tisto, kar bi v primeru uspešne izvršbe tam dobila poplačano. Sporno obdobje zapade v čas, ko je glede teka zakonskih zamudnih obresti veljalo načelo ne ultra alterum tantum. Ker tožeča stranka v izvršbi ne bi mogla doseči plačila zakonskih zamudnih obresti nad višino glavnice, ne more uspeti niti z odškodninskim zahtevkom iz tega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046031
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 626, 634.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - dokazna ocena - podjemna pogodba - določilo ključ v roke - skrite napake
Sodišče prve stopnje materialnega prava ni nepravilno uporabilo, ko je pojasnilo, da je bilo s tem, ko ogrevanje v kuhinji Hotela v zimskem času ni delovalo pravilno, kršeno pogodbeno določilo 'do popolne funkcionalnosti', da to pomeni, da tožeča stranka dela ni opravila po dogovoru in po pravilih posla ter da je bila zato dolžna napako, ki se je odkrila na začetku kurilne sezone v zvezi z ogrevanjem, odpraviti.
vročitev sodbe - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje družinskemu članu - pravilna vročitev - navzkrižje interesov - vrnitev v prejšnje stanje - razmerja med zakoncema - trditveno in dokazno breme - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je potrdilo o vročitvi ter je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. V spisu se nahaja vročilnica z vsemi potrebnimi sestavinami, zato bi morala prva toženka že v pritožbi z dne 15. 10. 2015 ponuditi ustrezno trditveno in dokazno podlago, da ji sodno pisanje ni bilo vročeno. O razmerju med njo in drugim tožencem ter o razlogih, da ji ta pošiljke ni predal, v pritožbi ne navaja ničesar.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dvom v pravilnost vročitve
Skladno z določilom četrtega odstavka 424. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - huda telesna poškodba - degenerativne spremembe
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljni vodili za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.
Z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-14/20-9, Up-844/16-27 z dne 14. 5. 2020 je Ustavno sodišče odločilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, v kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, ki teče od pravnomočnosti sodbe oz. od zadnje vročitve prepisa sodbe dalje, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti, do odprave ugotovljene protiustavnosti pa se nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom lahko predlaga do konca prestajanja kazni zapora. Ker glede na navedeno obsojenec s svojim predlogom ni prepozen, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3. ZOZP člen 15. ZPrCP člen 88, 88/8.
pojem uporaba vozila - socializacija rizikov - traktor - nakladanje tovora s traktorjem - obvezno zavarovanje motornih vozil
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bila traktor in nanj priklopljena nakladalka v funkciji prevoznega sredstva, kar je nenazadnje tudi običajna funkcija traktorja in torej ni šlo le za na traktor vezano proizvajanje pogonske sile. Pravilno je zato zaključilo, da je v obravnavanem škodnem dogodku šlo za uporabo vozila v smislu Direktive in da posledično obstaja zavarovalno kritje na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - vložitev izrednega pravnega sredstva - ekonomičnost
Sodišče prve stopnje je kot ključno za odločitev pravilno izpostavilo ustaljeno stališče sodne prakse, da vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ni razlog za prekinitev postopka, in sicer ne glede na morebitno smotrnost ali ekonomičnost takšne prekinitve.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - sosedsko pravo - prepovedana imisija - oblikovanje tožbenega zahtevka - odškodnina
Negatorna tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode, prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzroča znatnejšo škodo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047946
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/3, 63a/3-4. ZPP člen 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nelojalna konkurenca - prevzem posla - sklepanje na podlagi indicev - pobotni ugovor - konkretiziranost trditev
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje v delu, da posamezna opisana dejstva in ravnanja vpletenih fizičnih oseb vsako zase ne zadoščajo za sklep o protipravnem ravnanju tožeče stranke v zvezi s 4. alinejo tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Upoštevati pa je treba, da je tožena stranka navedla celo vrsto indičnih dejanj bivšega zaposlenega tožene stranke ter direktorja tožeče stranke, dejstvo, da je tožena stranka uporabila iste poslovne kontakte ter poznavanje bivšega zaposlenega tožene stranke z direktorjem tožeče stranke in direktorjem naročnika, ki pa vsa skupaj povezana v časovno verigo lahko pripeljejo do zaključka, da je tožeča stranka ravnala nelojalno v smeri razdiranja sodelovanja med tožečo stranko in njenim naročnikom ter z namenom, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba s tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so trditve tožene stranke o prevzemu posla na strani tožeče stranke premalo konkretizirane, ker da tožena stranka ni navedla, katera so tista dejanja nelojalne konkurence, s katerimi je tožeča stranka toženi stranki prevzela posel. Tožena stranka je navedla vrsto indicev, ki bi lahko utemeljevali zaključek, da bi ravnanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo poslov za naročnika v zvezi s tremi nakupovalnimi vikendi v tujini lahko izpolnjevalo znake očitanega dejanja nelojalne konkurence.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046050
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo - kršitev pravice do izjave v postopku - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda pri odškodninski obveznosti
Tožeča stranka zoper toženo stranko v predmetni zadevi uveljavlja odškodninsko terjatev, zato je odločitev o obrestnem zahtevku vezana na presojo zapadlosti odškodninske terjatve in zamude z njeno izpolnitvijo. Zapadlost terjatev je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od zamude. Pravna podlaga obrestnega dela zahtevka je tako določba prvega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, medtem ko je vprašanje, kdaj pride dolžnik v zamudo, urejeno v 299. členu OZ. Glede na dejstvo, da v primeru odškodninskih obveznosti rok za izpolnitev (povrnitev škode) ni določen, je potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 299. člena OZ. Zamuda je pri odškodninskih terjatvah tedaj vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo.
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 357a. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 29, 29/1, 31, 31/2.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - kumulacija odgovornosti - škoda - neustrezna osvetlitev stopnišča - padec na stopnicah - poslovna stavba - izvedensko mnenje - nedopustno ravnanje - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Določbe o poslovni odškodninski odgovornosti se uporabijo le tedaj, ko prav pogodba (ali drug pravni posel) vzpostavi obveznost dolžnika, ki je prej ni bilo. Če gre le za ureditev obveznosti, ki bi zavezovale dolžnika ne glede na pogodbeno ureditev, je treba zagovarjati stališče o kumulaciji obeh oblik odškodninske odgovornosti, upniku pa je treba dati možnost izbite med njima.
Izvedenca sta res ugotovila, da razsvetljava na stopnišču ni bila zadostna, ker ni ustrezala Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih in ni dosegla standarda SIST 12464. Zakaj sodišče šteje, da sta Pravilnik, ki nalaga delodajalcem določeno stopnjo osvetljenosti delovnih mest in navedeni standard uporabljiva tudi za skupno stopnišče v poslovni stavbi, na kar utemeljeno opozarja pritožba, pa je ostalo nepojasnjeno. Izostala je tudi ocena ali ugotovljena osvetlitev še pomeni varno pohodno površino ali ne. Navedeno je treba ugotoviti v povezavi z nedopustnim ravnanjem in nato ugotoviti še ali je škoda posledica tega nedopustnega ravnanja.
gospodarski spor majhne vrednosti - nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine - prekoračitev tožbenega zahtevka - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekane navedbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zagreši sodišče takrat, kadar izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo to absolutno bistveno kršitev zato, ker ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje strank in predlagane priče pa ni utemeljen. Zmotno je pritožbeno stališče, da dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in prič predstavlja predlog za izvedbo naroka. Kaj takšnega ne izhaja ne iz prvega odstavka 454. člena ZPP, na katerega se v prid zatrjevani kršitvi sklicuje pritožnica, ne iz strokovne literature, pa tudi iz povsem enotne sodne prakse ne. Stranka, ki želi izvedbo naroka, mora to torej izrecno zahtevati.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - položaj upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe - stranka stečajnega postopka - nedovoljena pritožba
Upraviteljeva naloga v stečajnem postopku je ta, da opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, kar pa ne pomeni, da lahko upravitelj mimo določb zakona tudi vlaga pravna sredstva za upnike, ki ne varujejo njegovih pravno varovanih interesov. Izpodbijani sklep, glede na njegovo povzeto vsebino, ne predstavlja sklepa, zoper katerega bi imela upraviteljica, ki nima položaja samostojnega procesnega subjekta, v skladu z določbo drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe.
oprava naroka v nenavzočnosti - preložitev naroka na prošnjo stranke - opravičljiv razlog za preložitev naroka - zavrnitev dokaznega predloga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
regresna pravica ZZZS - odgovornost delodajalca - odgovornost tretjega - povzročitev škode iz malomarnosti - splošne in posebne procesne predpostavke
Prvi odstavek 86. člena ZZVZZ ne omejuje tožničine regresne pravice le na kršitve predpisov glede varnosti in zdravja pri delu oziroma le na delodajalce. Tožničina regresna pravica se lahko nanaša še na tretje osebe (naročnike), saj jo ima zoper vsakogar, ki namenoma ali iz malomarnosti povzroči škodo na zdravju zavarovanca ali njegovo smrt.
Kršitev predpisov iz varstva pri delu je pravni pojem, pod katerega je šele treba subsumirati dejanske kršitve (protipravna ravnanja povzročiteljev škode). Enako velja za pravni pojem namenoma ali malomarno povzročene škode. Drugi toženki (tretji osebi in ne delodajalcu) tožnica namreč očita protipravna ravnanja (malomarna dejanska ravnanja in opustitve), ki jih v razmerju do druge toženke sicer ni mogoče subsumirati pod kršitve ZVZD-1 (druga toženka ni delodajalec), vendar jih je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 86. člena ZZVZZ v zvezi s splošnimi določbami Obligacijskega zakonika (OZ) o povrnitvi škode (druga toženka je tretja oseba).
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševne motnje - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dokaz s sodnim izvedencem - psihotično dojemanje realnosti - blodnje - ogrožanje življenja - omejitev svobode gibanja
Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je nasprotni udeleženec popolnoma nekritičen do svojega stanja in nima uvida v potrebnost zdravljenja, zato zanj obliki ambulantnega psihiatričnega zdravljenja ali zdravljenja na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice nista primerni.