vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljiški kataster - zemljiška knjiga - meje pravnomočnosti
Zemljiška knjiga, ki je izvorna evidenca glede pravnih razmerij/značilnosti nepremičnin, glede površin oziroma dejanskih razmerij (značilnosti) nepremičnin (kar vse velja tudi za poslovni prostor) ne predstavlja izvornega registra, ampak je to kataster (iz katerega zemljiška knjiga omenjene podatke »zgolj« povzema).
Odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, sprejeta v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, namreč ni ovira za ponovno odločanje sodišča glede uveljavljanja pravic udeležencev in drugih oseb na takšnem zemljišču oziroma (nasploh) na skupnih delih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00052011
ZPP člen 270, 270/1, 270/3, 452, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 299, 374, 522, 525.
spor majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka - sodba presenečenja - sklep procesnega vodstva - prodaja na obroke - povrnitev stroškov postopka - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - zapadlost posameznih obrokov - brezplačna pravna pomoč
Enotno stališče tako sodne prakse kot tudi pravne teorije je, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati in da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi, kot je npr. zaslišanje prič ali strank pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo, zato ni slediti toženki, da je že z dokaznim predlogom za lastno zaslišanje zahtevala izvedbo naroka.
Z neizvedbo glavne obravnave v tem postopku sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ob ugotovitvi, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez razpisa glavne obravnave, pa tudi ni pritrditi toženki, da je to absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP sodišče prve stopnje zagrešilo s svojim postopanjem, ko je najprej narok za glavno obravnavo v tej zadevi sicer razpisalo, ga kasneje preložilo za nedoločen čas in nato izpodbijano sodbo izdalo, ne da bi narok za glavno obravnavo ponovno razpisalo.
Pritožbeno sodišče sicer verjame toženki, da je bilo zanjo takšno postopanje sodišča prve stopnje nepričakovano, da je pričakovala (novo) vabilo na narok za glavno obravnavo in da je bila presenečena, ko je brez (ponovnega) razpisa naroka prejela izpodbijano sodbo. To pa še ne pomeni, da gre pri izpodbijani sodbi za prepovedano sodbo presenečenja, saj prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, kot tudi ne gre za tako sodbo, če se stranka ne strinja z vodenjem postopka sodišča, ali če sodišče spreminja svoje sklepe procesnega vodstva, med katere spada v skladu z 10. točko 1. odstavka 270. člena ZPP tudi odločitev o razpisu naroka za glavno obravnavo, saj ga takšni sklepi, zoper katere v skladu s 3. odstavkom 270. člena ZPP tudi ni pritožbe, ne vežejo.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dvom v pravilnost vročitve
Skladno z določilom četrtega odstavka 424. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - uporaba bilančnega dobička - pravica do obveščenosti - kršitev pravice do obveščenosti - dobra vera in poštenje
Vloga predsednika skupščine je opredeljena v 303. členu ZGD-1. Predsednik skupščine ugotovi udeležbo na skupščini in podpiše seznam udeležencev ter sprejetje in izid glasovanja na skupščini (drugi odstavek 304. člena ZGD-1). Nedvomno je vloga predsednika skupščine zelo pomembna. Vendar pa iz ZGD-1 z izjemo ustanovne skupščine (217. člen ZGD-1) ne izhaja točno, kako se predsednika skupščine imenuje. Zato je imenovanje predsednika skupščine prepuščeno družbi, ki lahko imenovanje predsednika skupščine določi v statutu. Oblikovanje nasprotnega predloga, da se bilančni dobiček deli v višini 4 odstotkov osnovnega kapitala in da bilančni dobiček tožene stranke za poslovno leto 2016 znaša 1.131.322,50 EUR (kar je enako, kot je ugotovila tožena stranka na podlagi poslovnega poročila in ostalih listin) izkazuje, da je bila višina bilančnega dobička za poslovno leto 2016 izkazana pravilno. Oblikovana vsebina nasprotnega predloga pa se pojmovno izključuje z zatrjevano kršitvijo pravice do obveščenosti (ker ne bi imela dovolj podatkov, ki sestavljajo letno poročilo). Bistveno je, da je tožeča stranka vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, kar pomeni, da se je že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevane informacije. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitev skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala. Delovanju v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja pa sodišče ne more nuditi sodnega varstva.
ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 39, 40, 49. ZPP člen 249.
plačilo za delo izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - merila za odmero nagrade - nagrada za pisno izdelano mnenje - postopek za delitev skupnega premoženja - ocena vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu izvedencu, oziroma povedano drugače, pravilnost izvedenčevega mnenja oziroma vsebinske pripombe nanj niso kriterij za presojo njegove nagrade.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - vračilo darila - odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pravica pritožnice, ki trdi, da so predložene pogodbe fiktivne in prikrivajo darilo manj verjetna, ker so predložene pogodbe po vsebini odplačne pogodbe.
oprostitve plačila sodne takse - materialno pravno stanje dolžnika
Po povedanem je predlog za taksno oprostitev sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj tudi po presoji sodišča druge stopnje glede na ugotovljeno materialno stanje s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se dolžnica preživlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047596
ZLNDL člen 2. ZPP člen 337, 337/1.
pravica uporabe - prenos pravice uporabe - stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - krajevna skupnost - stanovanjska pravica - lastninska pravica - gradbeno dovoljenje - garaža - provizorij - lastna sredstva - investitor gradnje - pravni prednik - vpis v zemljiško knjigo - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nedovoljena pritožbena novota
Za odločitev je pomembno, da so gradnjo garaž dovolili pristojni organi pravne prednice tožene stranke, tj. organi, ki so bili pristojni tudi za oddajo stavbnega zemljišča v uporabo. Z zgraditvijo garaže s potrebnimi dovoljenji in ob vednosti pravne prednice tožene stranke so bili glede na vse okoliščine obravnavanega primera zato izpolnjeni pogoji za prenos pravice uporabe na zemljišču, na katerem stojijo garaže.
pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - graja dejanskega stanja
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje o obstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in dokazno presojo, ki takšne zaključke utemeljuje. S takšnimi navedbami tožena stranka izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00046650
ZVEtL-1 člen 35, 35/1.
pravica uporabe - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - zemljiški kataster - zemljiška knjiga - podatki v zemljiški knjigi - splošni skupni del - pripadajoče zemljišče - posamezni del stavbe - evidenca GURS
Zemljiška knjiga, ki je izvorna evidenca glede pravnih razmerij/značilnosti nepremičnin, glede površin oziroma dejanskih razmerij (značilnosti) nepremičnin ne predstavlja izvornega registra, ampak je to kataster (iz katerega zemljiška knjiga omenjene podatke povzema).
Tožilec lahko spremeni obtožnico neodvisno od tega, ali so se v zadevi pojavili novi dokazi ali ne, zadošča njegova subjektivna ocena že izvedenih dokazov, potem, ko so bili ti na glavni obravnavi ponovno neposredno izvedeni.
Glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZKP sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna dokazna pravila ali z njimi omejeno, zato ni nobene ovire, da pri ugotavljanju dejanskega stanja ne bi smelo pridobiti obdolženčevih predhodnih obsodb in jih upoštevati pri svoji dokazni oceni.
S posegom v obtožnico je sodišče prve stopnje spreminjalo domet obdolžencu in domnevnemu sostorilcu L.T. očitanih ravnanj, na ta način pa glede očitka sostorilstva v opis dejanja vneslo toliko nejasnosti in nerazumljivosti, da vloga oziroma prispevek obdolženca ni razumljivo individualiziran in konkretiziran.
odškodninska odgovornost države - izvršilni postopek - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - pravno priznana škoda - višina odškodnine - zakonske zamudne obresti - vzročna zveza - protipravno ravnanje - pravilo ne ultra alterum tantum - povrnitev izvršilnih stroškov
Tožeča stranka je vtoževala odškodnino zoper državo, ker zaradi napak izvršilnega sodišča ni pridobila zastavne pravice na nepremičnini in v izvršbi ni bila poplačana. Kot odškodnino lahko zahteva tisto, kar bi v primeru uspešne izvršbe tam dobila poplačano. Sporno obdobje zapade v čas, ko je glede teka zakonskih zamudnih obresti veljalo načelo ne ultra alterum tantum. Ker tožeča stranka v izvršbi ne bi mogla doseči plačila zakonskih zamudnih obresti nad višino glavnice, ne more uspeti niti z odškodninskim zahtevkom iz tega naslova.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - veljavnost oporoke
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - vložitev izrednega pravnega sredstva - ekonomičnost
Sodišče prve stopnje je kot ključno za odločitev pravilno izpostavilo ustaljeno stališče sodne prakse, da vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ni razlog za prekinitev postopka, in sicer ne glede na morebitno smotrnost ali ekonomičnost takšne prekinitve.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 61, 61/1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - shizofrenija - uživanje alkohola - opustitev zdravljenja - fizično nasilje - trajanje ukrepa - strokovno vprašanje - celovita dokazna ocena
Dolžina trajanja potrebnega zdravljenja zaradi dosege ustreznega učinka zdravljenja je strokovno vprašanje, o katerem poda mnenje medicinski strokovnjak - izvedenec. Pritožnik ga s svojim laičnim prepričanjem, da je zdravljenje predolgo, ne omaje.
Dejstvo, kdaj je bilo pisanje puščeno v dolžnikovem hišnem predalčniku za pravilnost vročitve ni odločilno, saj je z odložitvijo pisma v hišni predalčnik stranki omogočena zgolj večja možnost dejanske seznanitve z vsebino pisanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00045974
OZ člen 274, 274/2, 642, 642/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - skupni deli stavbe - zavarovanje - podjemna pogodba - zakonita subrogacija - razdelilnik stroškov - višina terjatve
Zmotno je pritožbeno stališče, da za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni pomembno, ali je bilo delo opravljeno ali ne. S trditvami, da je v skladu z dogovorom z etažnimi lastniki plačala njihov dolg in da je zato upravičena od njih zahtevati povrnitev tega, kar je plačala tretjemu, je tožnica uveljavljala, da je terjatev upnika etažnih lastnikov prešla nanjo (drugi odstavek 274. člena OZ). Eno od odločilnih dejstev za utemeljenost takega zahtevka je dejstvo, da je oseba, ki ji je bila naročena izdelava izvedenskega mnenja, svoje delo opravila. V nasprotnem primeru namreč njena terjatev za plačilo naročenega dela še ni nastala (tretji odstavek 642. člena OZ) in tako tudi ni prešla na tožnico.
prekinitev postopka - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niti v ZPP niti v ZFPPIPP ni podlage za prekinitev pravdnega postopka v primeru, kadar nad toženo stranko teče postopek poenostavljene prisilne poravnave ter da ZFPPIPP v določbah, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, predvideva le prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (1. alineja drugega odstavka 221.b člena v zvezi s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP), ne pa tudi prekinitve pravdnega postopka.