Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1. URS člen 15, 15/2, 15/3. ZŠtip-1 člen 24, 26/1-6, 24/4.
Zoisova štipendija - exceptio illegalis - pravica do Zoisove štipendije
Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.
ZPP člen 41, 41/1, 285, 318, 450, 451, 454, 454/2, 456. OZ člen 638, 640.
spor majhne vrednosti - več tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - delna neizpolnitev - znižanje kupnine - neuporabno delo - odstop naročnika od pogodbe - jamčevanje za napake stvari
Sodišče prve stopnje je predmetni postopek, ki se je sprva vodil kot redni postopek, po vložitvi dopolnitve tožbe in odgovora na tožbo vodilo po pravilih postopka v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Ugotovilo je, da je tožnica s tožbo uveljavljala več denarnih tožbenih zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za njihovo seštevanje po prvem odstavku 41. člena ZPP.
Zahteva po sklepčnosti tožbe je opredeljena v 318. členu ZPP, ki določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi.
Tožnica ni podala konkretiziranih trditev oz. trditev, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti, niti v zvezi z delno neizpolnitvijo (kaj konkretno bi morala tožena stranka še izdelati oz. opraviti) niti glede jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine (koliko manj je vredno delo z napakami v razmerju z delom brez napak) niti glede nastanka škode (kakšna škoda je tožeči stranki nastala zaradi napak).
Če je delo neuporabno, se predpostavlja, da ga ni mogoče sanirati z odpravljanjem napak in drugimi jamčevalnimi zahtevki, oz. odprava le-teh ni več smotrna. Jamčevalni zahtevki (odprava napak, znižanje plačila) so v osnovi namenjeni k vzdržanju pogodbe v veljavi, k popravi nepravilnosti pri njeni izpolnitvi, pri čemer se prav tako predpostavlja, da se s sanacijo napak naj ne bi v celoti porušilo osnovno pogodbeno razmerje med strankama, ki je dvostranske narave in, ki mora zato torej kljub napakam še vedno vsaj deloma izpolniti osnovni pogodbeni interes obeh pogodbenih strank. Pri podjemni pogodbi je to dobro opravljeno delo na eni strani in plačilo zanj na drugi strani. Če so napake tolikšne, da izpolnitev obojestranskega pogodbenega interesa ni več mogoča, potem ni nobenega razloga, da bi se takšna pogodba vzdržala v veljavi in jo je treba razdreti, naročnik pa ima še pravico do povračila škode. Povedano drugače, zahtevek za 100% znižanje plačila iz naslova jamčevanja za napake ne pride v poštev, saj je s tem zahtevkom, kot jasno izhaja že iz njegovega naziva, dopustno zahtevati le znižanje plačila na način, kot to določa 640. člen OZ, ki predpostavlja, da je stvar z izvršenimi deli kljub napakam vendar pridobila na vrednosti. Zahtevek za znižanje plačila zato ne more pomeniti popolne zavrnitve plačila.
ZFZ člen 3, 3-5. ZBan-1 člen 116, 116/5, 253a. ZOR člen 1065, 1069. SPZ člen 103, 137, 137/2, 201, 201/1, 201/2, 207. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 456, 456/3. ZNVP člen 70. OZ člen 83, 101, 101/1, 101/2, 102, 102/2, 116, 237, 436, 437. ZTFI člen 214.
bančni posli - začasne prodaje (repo posli) - repo pogodba - kreditno razmerje - zavarovanje kredita - fiduciarna lastnina - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - povratni odkup - imetnik podrejenih obveznic - izbris obveznic - pravilo sočasne izpolnitve - pojasnilna dolžnost - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina v pravdnem postopku
Ob upoštevanju konkretnih značilnosti pogodbenega razmerja je treba pogodbeno razmerje umestiti med bančne posle, pri katerih so bili vrednostni papirji dani zgolj v fiduciarno lastnino kot zavarovanje za vračilo kredita.
Morebitna nezakonitost dokazov lahko vpliva na presojo glede obstoja utemeljenega suma le v primeru, če je ta tako očitna, da je že na prvi pogled razvidno, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic oziroma na nezakonit način, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00046194
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a. ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 7, 212.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti dediča - višina vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev vrednosti zapuščine - trditveno in dokazno breme
Dolžnik se lahko svoje odgovornosti za zapustnikov dolg razbremeni tako, da zatrjuje in dokazuje, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.
V zapuščinskem postopku se vrednost zapuščine ugotavlja zgolj za potrebe odmere sodne takse, ki se plačuje od čiste vrednosti zapuščine, na podlagi ocene strank v postopku ali po prostem preudarku in nima dokazne moči v tem postopku. Vrednost podedovanega premoženja mora biti v utemeljitev ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - zmanjšana zmožnost za delo
Tožničine trenutne zdravstvene težave narekujejo časovno razbremenitev, tako da dela po 6 ur dnevno. Nikakor pa objektivne zdravstvene težave ne narekujejo časovne razbremenitve v smeri, kot se zavzema tožnica, torej da bi delala le po 4 ure dnevno. Glede na navedeno ni utemeljenih razlogov za dodatne razbremenitve v smeri kot se zavzema tožnica in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZOIzk-1 člen 3, 3/1, 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 21, 21/1, 25, 25/1.
globa - opomin - stranska sankcija odvzema predmetov - vožnja brez vozniškega dovoljenja - višja sila - direktni naklep - specialni povratnik - odvzem osebnega vozila
Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
ZIZ člen 42.. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 224, 224/1.. ZPSto člen 43.
zamudna sodba - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da naslovnika, ki ne poskrbi za brezhiben predalčnik, zadene tveganje pri vročanju. ZPP navedenega ne določa in bi takšno stališče pomenilo, da bi se nevročeno pisanje štelo za vročeno, celo če bi z neuporabnim hišnim predalčnikom zmogla (sicer težko) dokazno breme, da obvestilo dejansko ni bilo puščeno v predalčniku oziroma je bilo iz njega odstranjeno, kar pa ni v skladu z namenom določbe 142. člena ZPP.
ZPP člen 13, 181, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14, 394.
odpoklic člana uprave - ničnost sklepa nadzornega sveta - ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik utemeljeno opozarja na neskladnost odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka z delom argumentacije sodišča prve stopnje, da niti ni podan pravni interes tožnika. Če je sodišče presodilo, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za postavitev zahtevka na ugotovitev ničnosti, kar je tudi po presoji višjega sodišča pravilno, potem bi moralo tožnikovo tožbo zavreči in ne zavrniti tožbenega zahtevka. Ustaljeno stališče sodne prakse namreč je, da je tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa (ni razloga, da to ne bi veljalo tudi za sklepe nadzornega sveta) podvržena presoji obstoja pravnega interesa po določbi 181. člena ZPP, to pa nadalje pomeni, da v kolikor pravni interes za ugotovitveno tožbo ni podan, mora sodišče tako tožbo zavreči.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.. URS člen 23, 23/1.. ZS člen 104, 104-2, 116.. ZKP člen 35, 35/2.
prenos krajevne pristojnosti - dvom glede nepristranskosti sodišča - videz nepristranskosti sodišča - razlogi za prenos pristojnosti
Zaupanja v integriteto sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je obdolženi B. J. zakonec vpisničarke Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je obdolženčeva žena vpisničarka na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici in da dela na vseh zadevah, ki jih sodišče prejme v obravnavanje, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZKP člen 392, 392/8, 394, 394/1. KZ-1 člen 240, 240/1.
oprostilna sodba - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Na pritožbo okrožne državne tožilke, vloženo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje na prvi stopnji obtožencu izrečeno oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno na podlagi določb petega odstavka 392. člena in prvega odstavka 394. člena ZKP, saj je bila za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna le drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov. Za takšno presojo sodišča druge stopnje ni bilo nobenih procesnih ovir, saj je sodišče prve stopnje dejansko stanje v napadeni sodbi, po izločitvi prejšnjega predsednika senata s sklepom predsednice okrožnega sodišča z dne 26. 11. 2020 (list. št. 400), ugotavljalo na glavnih obravnavah 13. 1. 2021 in 10. 2. 2021 z branjem vseh relevantnih personalnih in materialnih dokazov, neposredno je zaslišalo le pričo J. G. (bil je zaslišan tudi že v preiskavi 2. 3. 2017), katerega izpovedbe pa niso niti odločilne za pravilno dokazno oceno v predmetni kazenski zadevi.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - vlaganje v nepremičnino tretjega - povečanje vrednosti nepremičnine - obogatitveni zahtevek - priznana dejstva - dokazna ocena
Potem ko je toženka odločilna dejstva priznala, jih tožniku ni bilo več treba zatrjevati.
Toženka je sestri in tožniku dovolila brezplačno bivanje, s čimer je sama privolila v svoje prikrajšanje, zato ni upravičena do povračilnega zahtevka za uporabo svoje nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046628
ZPP člen 317, 318, 337, 337/1. ZD člen 64, 126, 126-2, 145, 145/1, 145/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3, 266, 266/4, 267, 277.
zapuščinski postopek - sodediči - dednopravna pravica - razpolaganje z dediščino - solastninska pravica - sporna dejstva med dediči - dedna nevrednost - zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - zavarovalna začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - pogoj reverzibilnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - zaznamba prepovedi - pritožbena novota
Pravni interes, potreben za odločitev o zahtevku, je tožnica izkazala s pravnomočnim sklepom zapuščinskega sodišča o napotitvi na pravdo. Pritožbene navedbe o podaji izjave o odpovedi dedovanju v zapuščinskem postopku so nove in ob izostanku opravičljivega razloga za prvo navajanje v pritožbi neupoštevne.
Zahteve po možni vzpostavitvi prejšnjega stanja v primeru, ko bi bil po izdani začasni odredbi zahtevek zavrnjen kot neutemeljen (t. i. reverzibilnost), ni sprejemljivo razlagati tako ozko, da bi bila začasna ureditev razmerja dopustna le, ko se ne bi v ničemer ali le zanemarljivo spremenil toženčev pravni položaj. Na eni strani je treba ovrednotiti breme, ki bi ga morala nositi tožnica v primeru odložitve ureditve razmerja na čas izdaje pravnomočne odločbe, na drugi strani pa toženčevo breme, ki bi ga ureditev razmerja predstavljala zanj pred izvedbo kontradiktornega postopka in izdajo pravnomočne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSM00048187
ZPP člen 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 243, 340, 341, 358. OZ člen 3, 9, 15.
plačilo pogodbene obveznosti - ostali materialni stroški - izvajanje pogodbenih obveznosti pri izvajalcu zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene - ugovori zavoda za zdravstveno zavarovanje - cena zdravstvenih storitev - pogoji za pridobitev plačil - namenska poraba sredstev - pogodbeno materialno pravo - dokazno breme - obračun stroškov - neenaka obravnava - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - izvedba dokaza z izvedencem - odločitev o stroških postopka
Stvar tožnikove poslovne politike pa je, kako bo s strani toženca plačan pogodbeno dogovorjen znesek razporedil v okviru svoje ambulante.
Bi pa glede na pogodbena določila moral tožnik izkazati dodatne materialne stroške, do katerih bi bil upravičen za laboratorij referenčne ambulante, česar pa do predmetnega pravdnega postopka ni storil, ampak je to izkazoval oziroma dokazoval šele z izvedenko finančne stroke v tem postopku.
Sodišče druge stopnje ob pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam in izračunom izvedenke finančne stroke O.K., ni pa upoštevalo med strankama sklenjene pogodbe oziroma pogodbenih določb o obračunu stroškov, ki v konkretnem primeru predstavljajo veljavno in relevantno materialno pravo (vključno s prej omenjenim pogodbenim pravom).
ZUP člen 260, 260-1. ZEKom-1 člen 37, 37/1, 57, 191, 191/1, 191/4. ZPP člen 339, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - javni razpis - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - izčrpanje pravnih sredstev - učinkovito pravno sredstvo - prekinitev vzročne zveze - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - opredelitev do navedb strank
Z uveljavljanjem pravnih sredstev ima stranka možnost odpraviti protipravno ravnanje in posledice tega ravnanja; opustitev tega ravnanja povzroči prekinitev vzročne zveze med protipravnim ravnanjem državnih organov in domnevno nastalo škodo. Sledeč navedenemu je treba ob tovrstnih ugovorih presoditi, ali je imela stranka dejansko možnost odpraviti protipravno ravnanje oziroma posledice tega ravnanja.
ZDR-1 člen 3, 13/1, 81, 81/1, 81/2.. OZ člen 15, 18, 18/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - podpis stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožnica sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, pravilno zaključilo, da ni bil veljavno sklenjen.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da na strani predlagatelja od določitve preživnine ni prišlo do takšnih sprememb, ki bi utemeljevale znižanje preživnine.
STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046186
SPZ člen 24, 25, 33, 33/1, 33/3. ZKZ člen 4.
motenje posesti - posestno varstvo - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - upravna odločba - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - protipravnost - zloraba pravice - pravica do posesti - način izvrševanja posesti - raba nepremičnine - varstvo javnopravnih interesov - pogoji za začasno odredbo
Pri zlorabi pravice se pravno dopustno in pravno prepovedano prepletata. Zlorabo pravice ni mogoče enačiti s čisto pravno kršitvijo, čeprav drži, da je zloraba sama po sebi prepovedana. Na drugi strani je treba upoštevati, da se zloraba vendarle oslanja na pravno dovoljeno izvrševanje pravice, zato je treba ravnanja upravičenca celovito ovrednotiti in enako tudi upravičenja tretjega, ki se sklicuje na nedovoljen poseg v njegova upravičenja zaradi zlorabe pravice.
Sodišče je vezano le na izrek upravne odločbe, ne pa na razloge iz obrazložitve ali na predhodna vprašanja, na podlagi katerih je upravni organ sprejel odločitev, ker le izrek odločbe določa in ureja obstoj ali neobstoj pravice in pravnega razmerja. To pomeni, da je sodišče vezano na odločitev upravnega organa o glavni stvari.
Domet upravne odločbe ni omejen zgolj na ureditev javnopravnega razmerja med državo in toženko, marveč vpliva tudi na način izvrševanja posesti na spornem delu nepremičnine, ki se ne sme uporabljati kot parkirišče.
Toženka bi morala pri izpolnitvi dolžnostnega ravnanja izbrati tistega, ki bi v najmanjši meri posegal v posestne pravice pritožnikov in ki bi hkrati zadostil obveznosti, kot ji je naložena z upravno odločbo.
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik od podrejenih delavcev zahteval, da se udeležijo ekskurzije, ki jo je ekskluzivno omogočil eden večjih dobaviteljev tožene stranke (družba I. d. o. o.), da uprava o ekskurziji, ki je bila sprva načrtovana kot brezplačna, ni bila obveščena in da so morali podrejeni delavci za udeležbo na tej ekskurziji koristiti letni dopust, pravilno zaključilo, da je bilo ravnanje tožnika kot vodilnega delavca netransparentno, v nasprotju z notranjimi akti tožene stranke in določbami ZJN-3.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12b. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja - izjava o premoženjskem stanju - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - slabo poslovanje - letno poročilo družbe - obremenjenost s krediti
Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodne takse, mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovljeno njeno stanje glede materialnega položaja (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1). Tožena stranka ni predložila letnega poročila in podatkov o najetih kreditih, zato ne zadošča podatek, da je trenutno v minusu. O bistvenem poslabšanju njenega poslovanja in ogrozitvi dejavnosti v primeru plačila sodne takse zato ni mogoče sklepati.