redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica storila kršitev, kakršna se ji očita v pisnem opozorilu, da je prinašala tobak neznanega izvora uporabnikom v stanovanjsko skupino, ti pa so ji v zameno izročili gotovino, kar je glede na dejavnost tožene stranke in ranljivost njenih uporabnikov kot oseb z motnjami v duševnem zdravju kršitev tožničinih delovnih obveznosti, tudi če namen okoriščanja pri tožnici ni bil zaznan in ji torej tudi ni bil očitan.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12b. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja - izjava o premoženjskem stanju - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - slabo poslovanje - letno poročilo družbe - obremenjenost s krediti
Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodne takse, mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovljeno njeno stanje glede materialnega položaja (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1). Tožena stranka ni predložila letnega poročila in podatkov o najetih kreditih, zato ne zadošča podatek, da je trenutno v minusu. O bistvenem poslabšanju njenega poslovanja in ogrozitvi dejavnosti v primeru plačila sodne takse zato ni mogoče sklepati.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 108.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 58, 58/1, 58/1-3.. OZ člen 131, 179, 179/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na razrešitev tožnice z mesta direktorice tožene stranke, je bila tožnici utemeljeno na podlagi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj je imenovanje na funkcijo pogoj za opravljanje dela direktorja, po razrešitvi pa torej tožnica ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar ni mogla izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja za delovno mesto Direktor.
nagrada in stroški izvedenca - pravni interes v pritožbenem postopku - družinski postopek
S pritožbo se nasprotna udeleženka zavzema za večjo finančno obremenitev, torej da se plačilo celotnega stroška izvedenke naloži njej, kar že na prvi pogled ni v njeno korist. Ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka oproščena plačila stroškov postopka, je takšno zavzemanje razumljivejše, vendar tudi slednje ne spremeni zaključka, da bi se z odločitvijo sodišča druge stopnje o njeni pritožbi, njen položaj lahko izboljšal.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - letni dopust - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V ponovljenem postopku je tožnik neuspešno uveljavljal nadomestilo za 17 dni neizrabljenega letnega dopusta za leto 2018 ter nadomestilo za 29 dni neizrabljenega letnega dopusta za leto 2019.
Glede leta 2018 je zahtevek zavrnilo, glede leta 2019 pa je tožbo zavrglo, kar tožnik utemeljeno izpodbija, saj je sodišče izhajalo iz napačnih stališč, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Napačno je presodilo, da naj bi bila tožnikova zahteva za koriščenje letnega dopusta za leto 2018 prepozna, za leto 2019 pa preuranjena.
ZKP člen 392, 392/8, 394, 394/1. KZ-1 člen 240, 240/1.
oprostilna sodba - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Na pritožbo okrožne državne tožilke, vloženo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje na prvi stopnji obtožencu izrečeno oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno na podlagi določb petega odstavka 392. člena in prvega odstavka 394. člena ZKP, saj je bila za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna le drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov. Za takšno presojo sodišča druge stopnje ni bilo nobenih procesnih ovir, saj je sodišče prve stopnje dejansko stanje v napadeni sodbi, po izločitvi prejšnjega predsednika senata s sklepom predsednice okrožnega sodišča z dne 26. 11. 2020 (list. št. 400), ugotavljalo na glavnih obravnavah 13. 1. 2021 in 10. 2. 2021 z branjem vseh relevantnih personalnih in materialnih dokazov, neposredno je zaslišalo le pričo J. G. (bil je zaslišan tudi že v preiskavi 2. 3. 2017), katerega izpovedbe pa niso niti odločilne za pravilno dokazno oceno v predmetni kazenski zadevi.
ZDR-1 člen 34, 36, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Toženka je tožniku v odpovedi očitala, da bi moral o tem, da ni pravočasno odpremil poltovornih plaščev in ukrepal, obvestiti nadrejenega A.A. Tudi v odgovoru na tožbo je navedla, da bi lahko tožnik kadarkoli poklical nadrejenega. A.A. naj bi tožniku izrecno povedal, da ga lahko kadarkoli pokliče. Dejansko je torej toženka ugovore glede kršitve dolžnosti obveščanja iz 36. člena ZDR-1 podala že pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa se do tega očitka v sodbi ni opredelilo. V zvezi s tem toženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev pravice do izjave oziroma bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZSPJS člen 22e.. ZJU člen 24, 25.. ZDR-1 člen 200, 200/4.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
povečan obseg dela - plačilo za povečan obseg dela
Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da je tožnik iz naslova povečanega obsega upravičen do višjega deleža osnovne plače od tistega, ki mu ga je priznala in izplačala tožena stranka, pravilno utemeljilo na ugotovitvah, da je znal odlično izkoristiti svoj delovni čas in da je bil z opravljanjem dodatnih del nadpovprečno obremenjen, saj je v 67 % delovnega časa opravljal naloge delovnega mesta "voznik V" in višje vrednotenega delovnega mesta "skladiščnik V - orožar", pri čemer svojih rednih delovnih nalog v pretežnem delu ni bil razbremenjen (opravljal je sedem od osmih nalog delovnega mesta "upravnik V").
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047330
URS člen 29.. KZ-1 člen 32, 32/1, 196, 196/1, 196/2.. ZDavP-2 člen 352, 352/2.. ZDR-1 člen 44.. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 31, 32, 34, 34/2, 34/2-1, 34/2-2.. ZGD-1 člen 498, 498/1.. ZPSV člen 2, 3.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravic iz socialnega zavarovanja - slabo finančno stanje - izvid in mnenje izvedenca - ločenost premoženja družbe in družbenika - prednostne terjatve - privolitev oškodovanca - pravica do obrambe - skrajna sila
Poslovanje podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
V skladu s 1. točko prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP predstavljajo plače in nadomestila plače delavcev prednostne terjatve, pri čemer so uvrščene na prvo mesto. Slednje imajo v primeru insolventnosti prednost tudi pred ostalimi nujnimi stroški poslovanja (1. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP), tudi pred v pritožbah izpostavljenimi tekočimi stroški rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno - 2. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIP). Gospodarska družba je tako dolžna vselej dati prednost plačam delavcev, šele nato, če ima presežek sredstev, pa lahko, ne glede na insolventnost, plača tudi ostale obveznosti, ki predstavljajo nujne stroške poslovanja. Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 je podano vselej, kadar storilec ravna v nasprotju s prednostno naravo terjatev delavcev iz naslova delovnega razmerja, celo, kadar to počne z namenom ohranitve dejavnosti.
Poplačilo terjatev iz delovnega razmerja ima prednost tudi pred ohranjanjem dejavnosti, v ta namen pa je družba dolžna izvesti določene ukrepe, kot so zmanjšanje obsega poslovanja in dejavnosti, odpuščanje delavcev, prisilna poravnava ali stečaj.
Upravičljiva skrajna sila, ki izključuje protipravnost ravnanja, temelji na tezi, da tisti, ki zaščiti višji pravni interes pred neizogibno nevarnostjo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, s tem da poškoduje nižji pravni interes - torej izpolni bit kaznivega dejanja, ki pomeni manjšo škodo (manjše zlo), kot bi bila povzročena, če storilec ne bi nič naredil - ne ravna v nasprotju s pravom. Eden izmed pogojev za uporabo instituta je tudi, da nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače oziroma da je bilo odvračanje nevarnosti neizogibno potrebno. Odvračanje nevarnosti mora biti torej nujno potrebno, da se prepreči poškodovanje dobrine višje vrednosti oziroma da se prepreči večje zlo. Pomemben vidik neizogibne potrebnosti je, da ravnanje skladno z zakonom ni mogoče, kar pomeni, da pravo ne ponuja rešitve, kako ravnati v konkretni situaciji. Če namreč obstaja rešitev, ki je skladna s pravom oziroma jo pravo v konkretni situaciji ponuja za razrešitev nastale situacije, potem ravnanje storilca ni bilo neizogibno potrebno in se na skrajno silo ne more sklicevati.
Obdolženca sta kot direktorja družbe C. d.o.o. bila dolžna ravnati v skladu z določbami ZDR oziroma ZDR-1 in naposled ZFPPIPP. Za nastalo situacijo (insolventnost) torej pravo ponudi rešitev v določbah insolvenčne zakonodaje, zaradi česar ni mogoče zaključiti, da nevarnosti, ki je po mnenju pritožnikov stečaj družbe in socialna katastrofa, ne bi bilo mogoče odvrniti drugače.
Socialna varnost je dobrina, ki ni razpoložljiva, zato oškodovanec v njen poseg ne more privoliti.
Če delodajalec ob izplačilu plače delavcu ne izpolni svoje zakonske obveznosti in prispevkov ne plača, je ob uveljavljenih načelih solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji sistem socialne varnosti, socialna varnost že ogrožena ter je tako vanjo poseženo, zaradi česar kasnejše plačilo prispevkov ne odpravlja kaznivosti.
postopek za preklic pogojne obsodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do izjave
Po stališču uveljavljene sodne prakse, zagreši sodišče bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, če pogojno obsodbo obsojencu prekliče, ne da bi obsojenca, ki je dosegljiv, zaslišalo in ga obvestilo o seji senata.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ravnanje delavca, ki (očitno) v šali posnema kihanje ali kašljanje, pri čemer po opozorilu sodelavcev s takšnim ravnanjem preneha, in ki negoduje ter preklinja v jedilnici, četudi storjeno v času prisotnosti virusa COVID-19 in četudi morda neprimerno, ne dosega teže hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.
ZPP člen 212. ZUKSB člen 10a, 11, 13, 29, 29/2. SPZ člen 146, 146/4.
hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - cesija terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko - prenos terjatve - prenos terjatev banke na DUTB - dokazna sredstva
ZUKSB ne preprečuje, da bi DUTB podaljšal ročnost kredita. Kaj takšnega ni določeno niti v 10.a členu niti v 13. členu ZUKSB. Tožeča stranka celo izrecno opozarja na peti odstavek 10.a člena ZUKSB, ki ji omogoča sodelovati pri prestrukturiranju gospodarske družbe s katerim koli pravnimi poslom, da se ji zagotovi kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost. Višje sodišče zato ugotavlja, da pritožničino stališče o neustavnosti 11. člena in drugega odstavka 29. člena ZUKSB predvsem načrtno spregleda (zamolči) zakonsko ureditev po ZUKSB, ki je jasna, in sicer z namenom, da bi pri sodišču vzbudila dvom v ustavnost predpisa. Pritožnica si tudi zmotno predstavlja, da je maksimalna hipoteka pomenila zanjo nespremenljivost upnika. Kaj takšnega ne izhaja niti iz SPZ.
Sporno dejstvo odstopa terjatev je moč dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi. Za dokazovanje dejstva odstopa terjatve ni določeno drugače. Izjava odstopnika in pridobitelja, v kateri skupaj izjavita, katere terjatve, po katerih kreditnih pogodbah so prenesene na pridobitelja, zadošča za stopnjo prepričanja.
ZPP člen 13, 181, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14, 394.
odpoklic člana uprave - ničnost sklepa nadzornega sveta - ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik utemeljeno opozarja na neskladnost odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka z delom argumentacije sodišča prve stopnje, da niti ni podan pravni interes tožnika. Če je sodišče presodilo, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za postavitev zahtevka na ugotovitev ničnosti, kar je tudi po presoji višjega sodišča pravilno, potem bi moralo tožnikovo tožbo zavreči in ne zavrniti tožbenega zahtevka. Ustaljeno stališče sodne prakse namreč je, da je tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa (ni razloga, da to ne bi veljalo tudi za sklepe nadzornega sveta) podvržena presoji obstoja pravnega interesa po določbi 181. člena ZPP, to pa nadalje pomeni, da v kolikor pravni interes za ugotovitveno tožbo ni podan, mora sodišče tako tožbo zavreči.
ZPP člen 108, 108/5. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2. ZS člen 83, 83a.
zavrženje pritožbe - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - dopolnitev pritožbe - procesni rok - rok za dopolnitev pritožbe - zadostno število izvodov
Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije je bila spremenjena z odredbo o spremembah in dopolnitvah te odredbe, tako, da je veljala do 31. 1. 2021, kar je pomenilo, da so procesni roki v nenujnih sodnih zadevah znova tekli od 1. 2. 2021 dalje.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obveščati drugega toženca o tem, kdaj so procesni roki začeli (znova) teči, saj je bila prej omenjena odredba o tem objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.
užitek - osebna služnostna pravica - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - pravica dosmrtnega uživanja - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - osebni podatki
V sklepu o dedovanju z dne 3. 2. 2020 je pritožnica z vsemi osebnimi podatki razglašena za dedinjo in volilojemnico. V pritožbi ne navaja, kateri njen osebni podatek, ki se po ZZK-1 vpisuje v zemljiško knjigo, manjka. Tudi glede njene pravice užitka je v izpodbijanem sklepu navedeno oziroma razglašeno ter v zemljiško knjigo odrejen vpis, da gre za dosmrtno osebno brezplačno služnostno pravico užitka nepremičnin. Dosmrtno pomeni, da traja do njene smrti, zato ni jasno, kaj v tem pogledu pritožnica pogreša. Sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 2. 2020 v povezavi z izpodbijanim sklepom tako vsebuje vse podatke, ki se po določbah ZZK-1 vpisujejo v zemljiško knjigo.
spor majhne vrednosti - stroški upravljanja - samostojni objekt - zmotno materialnopravno stališče sodišča - opredelitev do relevantnih navedb stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravno zmotno je prvostopenjsko stališče, da podzemna garaža, kljub temu da je v naravi funkcionalno zaključena stavba, ni samostojen objekt in da kot taka ne more biti predmet samostojnega upravljanja, kot pravilno poudarja pritožnica. Takega prvostopenjskega stališča ne potrjuje ne spodaj povzeti prvi odstavek 48. člena SZ-1, ne prvi odstavek 118. člena SPZ.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - prometna nezgoda - način nastanka poškodb - minimalni trk - pritožbena obravnava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nadpolovična verjetnost - dokazna ocena - izvedenec cestnoprometne stroke - varnostni pas
Tožnica ni zatrjevala dejstva, ki bi (glede na ugotovitve izvedenca) edino lahko pojasnilo zatrjevano veliko, silovito gibanje telesa ob trku, zato tudi sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da to nezatrjevano dejstvo ugotavlja (7. člen ZPP).
Veliko število različic navedb in izpovedb v zvezi z mehanizmom poškodovanja ne utemeljuje zaključka, ki ga je napravilo prvostopenjsko sodišče, da naj bi bila tožničina izpovedba prepričljiva.
Zaključek izvedenke, da je do tožničine poškodbe na zatrjevani način lahko prišlo, vendar je ta možnost malo verjetna, pomeni le, da možnosti nastanka poškodbe na način, ki ga zatrjuje tožnica, ni mogoče izključiti; to pa še ne pomeni, da je v tej pravdi z zadostno stopnjo zanesljivosti dokazano, da se je poškodba zares pripetila na tak način.
stroški postopka - stroški pooblaščenca - potni stroški pooblaščenca - pooblaščenec zunaj sedeža sodišča - pravica do izbire odvetnika - okoliščine konkretnega primera
Merilo, po katerem se kot potrebni priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na območju sodišča, pri katerem teče postopek, ki ga izpostavlja pritožnica in se pri tem sklicuje na del sodne prakse, ki njeno stališče podpira, upoštevaje obrazloženo v slehernem primeru torej ni uporabljivo. Ali ga bo sodišče upoštevalo ali ne, je odvisno od okoliščin danega primera. Te sodišču namreč omogočajo, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
Iz razloga, ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru toženi stranki priznalo potne stroške odvetnika, ki ima svoj sedež v Novem mestu, za pristop na narok pri Okrožnem sodišču v Krškem, pri katerem je tekel postopek (priznalo ji je torej potne stroške odvetnika, ki ima sedež zunaj območja sodišča, pri katerem je tekel postopek), se ravnovesje v položaju pravdnih strank po presoji pritožbenega sodišča torej ni porušilo. Potni stroški odvetnika (29,60 EUR) in stroški njegove odsotnosti iz pisarne v času potovanja (60 točk oziroma 36,00 EUR) znašajo skupaj 65,60 EUR, kar je 1,54 % od vseh priznanih odvetniških stroškov tožene stranke v tem postopku. Premoženjski interes pritožnice, da se po obravnavani pritožbi stroški tožene stranke iz prisojenih 4.246,47 EUR znižajo na 4.173,31 EUR, v tem primeru ne more prevladati nad pravico do proste izbire odvetnika.