ZST-1 člen 6, 6/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5.
ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse - oprava poizvedb - način plačila sodne takse - sklicna referenca - predložitev potrdila o plačani sodni taksi
Pravočasnost in pravilnost plačila sodne takse bi dolžnica lahko dokazovala s predložitvijo potrdila o opravljenem plačilu, za katerega zatrjuje, da ga je izgubila, obenem pa ne trdi, da bi bila ob plačilu sodne takse navedla referenco, navedeno v plačilnem nalogu.
odškodninska odgovornost zdravnika - odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - medicinska napaka (zdravniška napaka) - vmesna sodba - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - višina odškodninskega zahtevka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje v razlogih sodbe - nerazumljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, in tudi o vseh ugovorih toženca, ki njegovo utemeljenost izpodbijajo. Po pravnomočnosti vmesne sodbe deljene odgovornosti ni mogoče uveljavljati. V postopek odločanja o temelju spada pri odškodninski tožbi odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske obveznosti (protipravno ravnanje, vzročna zveza, odškodninska odgovornost in obstoj škode). Okoliščine, ki tvorijo dejansko podlago odškodninske obveznosti, pa so pogosto tako prepletene, da njihovo ločeno oziroma izolirano obravnavanje ni mogoče, kar za primere škod, povzročenih v medicinskih postopkih, nedvomno velja.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da se do navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.
ZJC člen 8, 8/2. OZ člen 131. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 21.
odškodninska odgovornost občine - upravljanje in vzdrževanje javnih cest - redno vzdrževanje cest - opravljanje zimske službe - protipravno ravnanje
Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest v 21. členu ponuja tudi odgovor o obsegu toženkine dolžnosti glede vzdrževanja vegetacije, ki se nahaja ob ali ki sega nad javno cesto. Temeljni obveznosti glede vzdrževanja vegetacije sta zagotavljanje preglednosti in v okviru te prostega profila ceste ter vzdrževanje dreves v skladu s pravili stroke. In dokazni postopek je pokazal, da je obe te obveznosti toženka preko koncesionarja K. d.o.o. in pogodbenega partnerja S. d.o.o., tudi izvrševala.
Odškodninska odgovornost bi tako lahko bila podana le, če bi bile izkazane konkretne okoliščine, na osnovi katerih bi toženka ob dolžni skrbnosti morala ali bi bila mogla vedeti, da se bo kritičnega dne veja odlomila. Zgolj večja količina snega na vejah pa takšnih okoliščin ne predstavlja. Da bi bilo treba tudi v teh primerih iz povsem preventivnih razlogov otresati veje dreves in zapirati parkirišča, je pretirano in ne bi bilo razumno, glede na število dreves, ki jih toženka vzdržuje pa tudi praktično neizvedljivo.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - negatorna tožba - izročitev nepremičnine v posest
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da toženkin položaj ni tak, da bi lahko od drugih uporabnikov zahtevala prenehanje uporabe oziroma bi odgovarjala za osebe, ki se na obravnavanih nepremičninah nahajajo. Da delujejo uporabniki teh nepremični nepovezano in neenotno tako v razmerju do nepremičnin kot tudi v razmerju drug do drugega, izhaja že iz pritožbenih navedb tožeče stranke.
V pravdah za izpraznitev stanovanj ali drugih prostorov, na katere se smiselno sklicuje tožnica v pritožbi, je krog oseb, ki nepremičnino uporabljajo, omejen in toženi stranki znan. V obravnavanem primeru pa ne. Nepremično uporablja večje število tožeči in toženi stranki neznanih oseb.
Tožnica bo lahko zahtevala izročitev nepremičnin, ki bodo proste tistih oseb, ki so v domeni tožene stranke oziroma uporabljajo nepremičnine na podlagi njenega dovoljenja. To lahko doseže že z izvršitvijo ugodilnega dela sodbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL00018836
ZRPPN člen 51, 51/2. ZOR člen 361. URS člen 15, 15/3, 22, 69. ZNP člen 35, 35/1, 37, 104.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - določitev odškodnine v postopku razlastitve - pravica do odškodnine - nadomestilo - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica do zasebne lastnine - stroški nepravdnega postopka
Odškodninski zahtevek zaradi razlastitve zastara po obligacijskopravnih pravilih o zastaranju terjatev. Predlagateljica zahtevka, kljub temu, da za to ni bilo ovire (drugi odstavek 51. člena ZRPPN), ni pravočasno vložila pred sodiščem.
Ker toženka ni naročila odklopa elektrike in plina oziroma ni storila zatrjevanega motilnega ravnanja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prepovedni del zahtevka tožeče stranke.
Toženec le z odgovorom na tožničino pritožbo, češ da se okoliščine niso bistveno spremenile, ne more spremeniti drugačne odločitve sodišča prve stopnje. Ta vsebuje tako pravno kot tudi dejansko presojo; ugotovljena dejstva, ker jih toženec s pritožbo ne izpodbija, v pritožbenem postopku torej niso več sporna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016957
SPZ člen 43, 44, 44/2. ZPP člen 13. ZZK-1 člen 243, 243/4.
več ločenih pravdnih postopkov - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev pravdnega postopka - lastninska pravica na nepremičnini - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - izbrisna tožba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe - ni predhodno vprašanje
Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini s priposestvovanjem. Zahtevek je pravilno usmerila proti zemljiškoknjižnemu lastniku - tožencu. Tožba je v celoti sklepčna, zato odločitev v drugi pravdni zadevi I P 563/2017, v kateri tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, izbris navedene vknjižbe in ponovni vpis v korist toženčeve žene, ne predstavlja predhodnega vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00017693
ZPND člen 19, 22a. ZPP člen 8.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - nasilje v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - otrokova korist - hitri postopek - nujni postopek
Za izrek ukrepa po ZPND ni treba, da bi nasprotni udeleženec aktivno nasilno ravnanje usmeril v mladoletnega sina, ampak zadostuje že njegova prisotnost pri nasilnih dejanjih, ki jih je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico. Otrok, ki je priča nasilnim dejanjem nad drugo osebo, je hkrati tudi žrtev psihičnega nasilja.
začasna odredba v družinskih sporih - postopek za ureditev stikov - stiki otroka s staršem - začasna ureditev stikov - namen stikov - izvrševanje stikov z otrokom - kvalitetno izvajanje stikov - otrokove koristi
Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani občutek čustvene navezanosti, občutek medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
Z začasno odredbo je določen začasni način izvrševanja pravice do stikov, ki se ga oba starša morata držati. Ne more pa biti prav vsaka dejanska situacija zajeta oziroma prepuščena oblastni odločitvi. Zato ni nikakršnega razloga, da se v primeru nepremostljive ovire za izvršitev stika (nezmožnost prihoda v Slovenijo zaradi npr. vremenskih razmer) starša sama ne dogovorita drugače.
Eden od primerov prenehanja stvarne služnosti na podlagi zakona je združitev, ko ista oseba postane lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. To pravilo velja po stališču nekaterih pravnih teoretikov tudi v primeru, če se na obeh nepremičninah vzpostavi identično solastninsko razmerje glede solastnikov in njihovih deležev. V vseh drugih možnih situacijah (tudi v obravnavanem primeru, ko je toženka lastnica gospodujoče nepremičnine in solastnica služeče nepremičnine) pa določbe prvega odstavka 224. člena SPZ ni mogoče uporabiti. Ista oseba je lahko izključni lastnik gospodujoče nepremičnine in solastnik služeče nepremičnine – tedaj pravilo nemini res sua servit ne velja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00018158
ZIZ člen 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3. ZPP člen 313, 313/2, 355, 355/1, 355/2.
sodni penali - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi - denarna obveznost - sklep o določitvi sodnih penalov - sklep o plačilu sodnih penalov - izvršilni postopek - kontradiktornost postopka - izvršilni naslov - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - sklenitev aneksa k pogodbi - prevzem izpolnitve - škoda - denarni zahtevek - pogoji za določitev sodnih penalov - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev zadeve v nov postopek - dopolnitev postopka
Čeprav o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče, postopek naložitve plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek. Upnik v postopku naložitve plačila sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov - t. j. pravnomočen sklep o plačilu sodnih penalov.
Pri dolžničini obveznosti poplačati celotni še odprti znesek iz naslova kreditne pogodbe gre v razmerju do upnika (to je sodolžnika po kreditni pogodbi) za denarno obveznost, saj gre dejansko za dogovor o prevzemu izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018583
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 354, 355, 383, 383/1. ZPP člen 154, 154/1. URS člen 14, 22, 25.
ugovor proti odpustu obveznosti - stroški postopka ugovora proti odpustu obveznosti - stroški dolžnika - smiselna uporaba ZPP v stečaju - enakost pred zakonom
Zakon upniku daje pravico do ugovora proti odpustu obveznosti, in s tem možnost, da si zagotovi vsaj delno poplačilo svoje terjatve, v kolikor je ugovor utemeljen. V kolikor njegov ugovor ni utemeljen, pa to pomeni, da je upnik stroške dolžnici povzročil neutemeljeno. V takšnem primeru je določba prvega odstavka 154. člena ZPP nedvomno smiselno uporabljiva.
Uporaba 154. člena ZPP ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ne predstavlja kršitve ustavnih pravic iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS, saj upnik in dolžnica, glede na to, da je ta v postopku osebnega stečaja, nista v enakem položaju
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017705
ZPP člen 216, 216/1, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2. SPZ člen 75, 99, 99/2. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti - prepovedana imisija - varstvo lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zahtevek za povrnitev škode - povrnitev škode zaradi prekomernega smradu - šikanozno ravnanje - smrad - onesnaževanje - škoda - vzročna zveza - urna postavka - prosti preudarek
Toženkin namen ni bilo gnojenje, temveč nagajanje tožeči stranki zaradi domnevno nezakonitega opravljanja turistične dejavnosti. Ob takšnih dejstvih je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da onesnaženje nepremičnine tožeče stranke z usmrajenim kurjim perjem predstavlja nedovoljeno imisijo (75. člen SPZ), ravnanje toženke pa protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Tožeča stranka ima zato na podlagi drugega odstavka 99. člena SPZ v zvezi s prvim odstavkom 131. člena OZ pravico zahtevati povrnitev povzročene škode v višini stroškov, ki so ji nastali zaradi odstranjevanja kurjega perja.
Za odločitev v obravnavanem civilnopravnem razmerju je nepomembno, ali je tožeča stranka zadostila javnopravnim zahtevam za opravljanje turistične dejavnosti. Morebitna nezakonita gradnja objektov in nedovoljeno opravljanje dejavnosti toženki ne dajeta pravice do enostranskih in samovoljnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
Morebitno nedovoljeno opravljanje turistične dejavnosti je v naravno-vzročnem smislu sicer lahko sopovzročilo nastanek škode zaradi odstranjevanja kurjega perja, ni pa pomenilo niti pomembnega niti samostojnega vzroka zanjo. Takšen vzrok je predstavljalo nedopustno ravnanje toženke, ki je s šikanoznim namenom ob zemljišče tožeče stranke deponirala gnoj pomešan s kurjim perjem.
izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - prenos terjatve v izterjavo - obstoj terjatve do dolžnika
Pri izdaji sklepa o prenosu terjatve gre za zgolj procesno-tehničen sklep in ob izdaji sodišče ne preverja obstoja ter višine izterjavane terjatve. Bistveno je zgolj, ali je izpolnjen zakonski pogoj za njegovo izdajo in je posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve.
stranska sankcija - odvzem vozila - ponavljanje kršitev - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - hujši prekršek
Prekršek vožnje motornega vozila v cestnem prometu, ki ga vozi oseba, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi (3. točka prvega odstavka 56. člena ZVoz-1) šteje za hujši prekršek v skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), kar utemeljuje zaključek, da je zaradi izvrševanja takšnega prekrška ogrožena splošna prometna varnost in ogroženo varovanje življenja ljudi. Prvostopenjsko sodišče je zato stransko sankcijo odvzema predmeta, osebnega avtomobila, utemeljeno izreklo zasledujoč tudi namen iz drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je preprečiti nadaljnjo uporabo osebnega avtomobila na način, ki bi lahko ogrozil temeljne dobrine splošne varnosti in varovanja življenja ljudi.
ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 140/1, 224, 224/4.
ukrepi po zpnd - sporna vročitev - javna listina - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot izkaz osebne vročitve - vsebina javne listine - dokazna pravila - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - fikcija osebne vročitve
Vročilnica ima naravo javne listine in vsebuje dvoje dokaznih pravil, in sicer dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti pa ni absolutno. Nasprotni udeleženec je namreč resničnost tistega, kar se v vročilnici potrjuje, izpodbijal in svoje trditve, dokazoval s svojim zaslišanjem, poizvedbami pri Pošti Slovenije glede imena pismonoše, ki jo opravlja vročitev in z njegovim zaslišanjem. Do teh predlogov se prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo oziroma je napačno štelo, da zato, ker ima obvestilo naravo javne listine, dokazovanje nasprotnega ni potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018087
ZPP člen 5, 214, 285, 286b, 337, 458, 458/1, 458/2.
zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - zakupnina - višina zakupnine - določitev zakupnine, če ni dogovorjena njena višina - letni način obračuna - razlaga pogodbe - pogodbena obveznost - določljiva obveznost - cenik - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - nepristranskost - kontradiktornost - enakost orožij - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - sporna dejstva - prerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - izvedenec - poizvedovalni dokaz
Pravilno je stališče, da je bila v pogodbi določena zakupnina le za prvo leto 1998, za nadaljnja leta pa zakupnina ni bila fiksno določena, saj se je določala v decembru tekočega leta. To predstavlja vez z vsakoletnim cenikom tožnika, ki tovrstne posle sklepa množično, in sicer pod enakimi pogoji za vse zakupnike.
Toženec v sporu majhne vrednosti na več mestih uveljavlja relativne kršitve določb pravdnega postopka. S tem pritožnik meri izven dopustnih pritožbenih razlogov iz 458. člena ZPP, zato se pritožbene navedbe v tem obsegu ne upoštevajo. Je pa pritožbeno sodišče glede na toženčeve očitke, ki merijo na nepristranskost sodišča oziroma kršitev zakonsko izpeljane ustavne pravice do kontradiktornosti, presojalo še, ali so podane postopkovne kršitve nemara prerasle v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma pristransko sojenje, ki bi okrnilo enakost njunega položaja oziroma moč njunih orožij.